Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ὄνομα
, ατος (τοὔνομα = τὸ ὄνομα), ep. ion. οὔνομα [Et. lat. nomen, slov. ime, imena (iz ьmen-, ьnmen-, idevr. n̥men), nem. Name] 1. ime, nazivanje, poznamenovanje; ὄνομα, ὀνόματι z imenom, po imenu, imenovan πόλις Θάψακος ὀνόματι, πόλις ὄνομα Καιναί; ὄνομα καλέω τινά, ὄνομα τίθημι (τίθεμαί) τινι dajem komu ime; ὄνομα φέρω nosim (imam) ime. 2. beseda, izraz, naslov. 3. ime, glas, slava. 4. samo ime, videz, izgovor, pretveza, μετὰ καλῶν ὀνομάτων z lepimi besedami, z lepim izgovorom, τῷ ὀνόματι pod pretvezo, navidezno. 5. τῷ ὀνόματι, διὰ τοῦ ὀνόματος, ἐν (ἐπὶ) τῷ ὀνόματί τινος v imenu koga, po naročilu koga NT. 6. opisovalno: ὄνομα σωτηρίας = σωτηρία.
ὄψις
, εως, ἡ, ion. -ιος (gl. ὄψομαι) 1. vid, pogled, oko, εἰς ὄψιν ἦλθον prišel sem pred oči, ὄψει z očmi, s pogledom, ἐν ὄψει pred očmi. 2. a) pogled, podoba, obraz, obličje, vnanjost, ὄψιν na videz; b) prizor, prikazen v sanjah, pojav; c) pozorišče, scenerija.
ὄψις
vid, pogled, oko; pogled, podoba, obraz, obličje, zunanjost; prizor, prikazen v sanjah, pojav; prizorišče, scenerija
προσποίησις
, εως, ἡ 1. pridobitev, pomnožitev, prirastek, ojačenje. 2. lastitev, prisvajanje. 3. hlinjenje, hlimba, hinavščina, videz, pretveza.
πρόσχημα
, ατος, τό (προ-έχω) kar kdo pred seboj drži: 1. kras, lišp, lepotičje, sijaj, ponos τινός, dostojanstvo. 2. izgovor, pretveza, slepilo, πρόσχημα ποιέομαι izgovarjam se, delam se, kakor da, na videz kaj delam ὡς; πρόσχημα (abs. acc.) pod pretvezo.
πρόφασις
, εως, ἡ (προ-φαίνω) 1. namišljen vzrok, izgovor, ovinek, pretveza, opraviče(va)nje; videz, ἐπὶ, ἀπὸ προφάσεως, πρόφασιν, προφάσει, ἐν προφάσει, διὰ, κατὰ πρόφασιν pod pretvezo, na videz, baje, po (njegovih) besedah, češ. 2. resničen razlog, vzrok, povod, prilika, namen, τινός za kaj; z inf., ὥστε, ὡς; προφάσεις ἔχω imam vzrok, ἀπ' οὐδεμιᾶς προφάσεως brez vsakega vzroka.
σκιά
, ἡ, ion. σκιή [Et. iz σκιjᾱ, kor. sk'i, slov. sen-ca, sijati, siniti, nem. scheinen (got. skeinan)] 1. senca, tema. 2. sence, breztelesne podobe umrlih, duše umrlih. 3. pren. videz, ničevnost: praznota, malenkost.
σχῆμα
, ατος, τό [Et. od σχεῖν, ἔχω] 1. a) držanje, ustop, kretanje, telesna kretnja, gibanje, (moško) obnašanje, vedenje; mesto, služba ἐμαυτοῦ σχῆμα ἀπολαμβάνω; b) vnanja podoba, izraz, pogled, oblika, (senčna) podoba, postava, obličje NT; βίου življenske razmere (položaj), τέκνων podoba, obraz, μορφῆς podoba prikazni, πόλεως stanje (razmere) mesta, πολιτείας državna ustava (oblika), način vladanja; kakovost σχῆμα πέτρας = πέτρα; c) bojni red, razvrstitev vojske; d) noša στολῆς Ἑλλάδος, obleka, nošnja κόσμος; e) sijaj, blesk, dostojnost, dostojanstvo, τύραννον σχῆμ' ἔχων v kraljevskem sijaju. 2. videz, pretveza, pretvarjanje, λόγου prazna beseda, fraza.
ὤψ
, ὠπός, ἡ [Et. iz kor. okw, sor. lat. oculus, slov. oko] oko, obraz, obličje, εἰς ὦπα ἰδέσθαι v obraz (oči) pogledati, θεῇς εἰς ὦπα ἔοικεν po obrazu (= zelo) je boginjam podobna, εἰς ὦπά τινος komu v oči (pogledati), οὐ γὰρ εἰς ὦπα κακῷ ἐῴκειν na videz ni podoben hudobnemu človeku.
Dostopnost