končeváti

1. izraža približevanje prenehanju dejavnosti, aktivnosti
2. izraža približevanje celotnosti, polnosti dejanja
3. ubijati, usmrčevati

končevati

de (allmählich) beenden

končeváti

-újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; končevánje; (-àt) (á ȗ) kaj ~ priprave; publ. končevati z/s čim ~ z zidavo ≥ končevati zidavo: končeváti se -újem se (á ú) Šolsko leto se ~uje

končeváti

de im Beendigen begriffen sein

končevati

eo esti fin...anta

končeváti

en to be* finishing, to be* completing; to be* closing, to be* finishing; to be* concluding, to be* finishing

končeváti

srzavršavati

končeváti | končeváti se

končevati se

de zu Ende gehen (allmählich)

končevati se

bližati se koncu, iti h koncu