Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
meníti
1. imeti povedano glede na svoje védenje, poznavanje za resnično
2. imeti namen, nameravati
3. izraža točno, konkretno določitev predmeta; misliti
4. izraža začudenje, nejevoljo; misliti
5. reči, dejati
meniti
(glagol)
en intend to,
mean to,
go to,
say,
think,
believe,
feel,
deem,
think,
feel,
deem,
believe,
think,
believe,
feel,
deem
de beabsichtigen zu,
vornehmen sich zu,
vorhaben zu,
meinen,
meinen,
glauben,
meinen,
glauben,
meinen,
glauben
sq synoj to,
them,
gjykoj,
mendoj,
gjykoj,
mendoj
hr namjeravati,
smatrati,
misliti,
misliti,
smatrati,
misliti
meniti
de meinen, der Meinung sein, [daß] dass …, auf dem Standpunkt stehen, [daß] dass …; überzeugt sein
meníti
1.it ritenere, pensare, credere, riputare; trovare
2. intendere, pensare
3. pensare, riferirsi
4. pensare
5. dire; fare
1.; discorrere, parlare
2.; badare a qcs., interessarsi a, curarsi di, importare a qcn. di qcs.
meníti
in méniti -im tudi méniti -im nedov. méni -te in -íte tudi -i -ite, -èč -éča; ménil -íla tudi -il -ila, ménit, ménjen -a; (ménit) (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) neobč.: ~ijo, da to ni bila samo nesreča mnenja so: ~im, da imate prav mislim: To ni lepo, ~i oče pravi: Menil ga je pridobiti nameraval, mislil: Ali ~iš, da tega ne vem misliš: To je velik uspeh, kaj ~iš misliš: neobč. meniti koga/kaj S temi besedami ~im določeno osebo, stvar mislim: meníti se in méniti se -im se tudi méniti se -im se (í/ȋ/ẹ́ ẹ́; ẹ́) 1. knj. pog. govoriti, pogovarjati se; kaj Le kaj so se menili; meniti se o kom/čem ~ ~ ~ vsakdanjih stvareh; meniti se z/s kom Z njim se noče meniti2. poud., z nikalnico meniti se za koga/kaj Za te grobove se nihče ne ~i |ni pozoren nanje; ne skrbi zanje|;
Dostopnost