óbčen

1. splošen
2. sestanek članov kake organizacije, društva zaradi odločanja o stvareh, ki jih določa statut

občen

(pridevnik)
en general, universal, blanket
de generell, allgemein
sq përgjithshëm
fr général
hr opći, sveopći

óbčen

es general; universal; común

óbčen

en common; general; universal; public

óbčen

óbčen

es común; general; universal

óbčen

1.it comune, pubblico
2.

óbčen

-čna -o (ọ́; ọ̑) star. ~a pohvala splošna: óbčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ zbor; jezikosl. ~o ime óbčnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑) neobč. načelo ~i splošnosti:

občen

(pridevnik) splošen, vsesplošen, obči, generalen, globalen, siceršnji

občen

pridevnik, splošni      občen, občni, občnega