obsésti

1. sesti okrog česa
2. izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik

obsesti

(glagol)
en possess, obsess, infatuate

obsesti

de besessen; sich bemächtigen

obsésti

es obsesionar

obsésti

obsésti

-sédem dov. obséden -a; obsédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) kaj Gostje so obsedli mizo; poud. obsesti koga Dvom ga je obsedel |prevzel|;

obsesti

pt obcecar

obsẹ́sti

de sich niederlassen

obsesti

glagol, dovršni - obsesti, obsest, obsedel

obsésti

1.sh opsjesti (-ses-), opkoliti
2. obuzeti
3.