obsésti

1. sesti okrog česa
2. izraža nastop duševnega stanja, kot ga določa samostalnik

obsesti

(glagol)
en possess, obsess, infatuate

obsésti

obsésti

-sédem dov. obséden -a; obsédenje; drugo gl. sesti (ẹ́ ẹ̑) kaj Gostje so obsedli mizo; poud. obsesti koga Dvom ga je obsedel |prevzel|;

obsẹ́sti

de sich niederlassen

obsesti

pičiti, prijeti; popasti; popolnoma prevzeti | uročiti, zakleti

obsésti

sr1. opsesti, opkoliti
2. obuzeti

obcecar

sl obsesti, zaslepiti, zatemniti, povzročiti napako

*hanter

sl obiskovati, pogosto kam hoditi; občevati z; strašiti; ne dati miru, nadlegovati, mučiti, obsesti

obsess

sl obsesti, obsedati, nadlegovati, mučiti, preganjati