obstáti

1. prenehati hoditi, se premikati
2. prenehati spreminjati položaj
3. ne prenehati biti, obstajati
4. biti, vzdržati
5. vztrajati
6. priznati

obstáti

1. ostati v stoječem položaju
2. prenehati hoditi, se premikati
3. ustaviti se, obstati

obstáti

1. biti, obstajati
2. izraža, da je, sestoji kaj iz več enot; obstajati

obstati

(glagol)
en stop, last, hold, stall
de dauern, andauern
sq zgjat
hr trajati

obstati

de [stehenbleiben] stehen bleiben; stillstehen; [bestehenbleiben] bestehen bleiben

obstáti

en to exist, to subsist

obstáti

en to stop; to halt, to make a halt; to be brought to a standstill

obstáti

es pararse, detenerse; existir

obstáti

obstáti

-stánem dov. -i -íte; -àl -ála; (-àt) (á ȃ) ~ pred oknom; ~ negiben, prestrašen; redk.: Skrbi ga, če bo bolnik obstal preživel: Težko bo obstal na kmetiji zdržal, shajal: pokr. obstati pri čem ~ ~ svojem vztrajati: brezos. Obstalo je samo pri besedah ostalo: star., s smiselnim osebkom obstati komu Doma mi ni več ~ ne zdržim: