príča

1. oseba, ki na sodišču pove, kar ve o kom, čem
2. kdor je navzoč ob kakem dogodku z namenom, da potrdi njegovo veljavnost
3. kdor je navzoč ob kakem dogodku
4. izraz, znamenje česa
5. zgodba, pripoved
6. brez odlašanja, takoj

priča

(samostalnik)
en witness, maid of honour, narrative, tale, story, narration, telling
de Zeugin, Trauzeugin, Geschichte, Erzählung
sq dëshmitare, krushkë, tregim
hr svjedokinja

príča

es testigo

príča

en witness; eyewitness

prîča

fr témoin

príča

1.it testimone, testimonio, teste
2. testimone, teste
3. subito, seduta stante

priča

1.de Zeuge; Zeugin; -zeuge
2. Sekundant

priča

príča

-e ž, člov. (í) zaslišati ~e; pravn. kriva ~; ~ pri poroki; biti ~, za ~o, da je denar vrnjen; biti ~ nesreče, nesreči; razvaline kot ~e preteklosti; poud.: pri ~i se lotiti dela |takoj|; srečati se s kom brez prič |na samem|;

priča

(samostalnik) pričevalka; pripoved, naracija; pripoved, naracija