ubit

(pridevnik)
en killed
de getötet
sq vrarë, vdekur
fr tué
hr ubijen, ubijan

ubít

it ucciso; rotto; distrutto

ubít

-a -o (ȋ) ~ vojak; poud.: ~ pogled |otopel|; ~e barve |neizrazite|; nevtr. Našli so ga ~ega ubítost -i ž, pojm. (ȋ)

ubit

(pridevnik) usmrčen, pokončan, pobit, pobijan, pomorjen, pokošen, košen

ubit

eo mortigita; rompita; obtuza

ubit

moten, mrtev

ubít

srubit

ubit

-úbit

gubit, ljubit, rubit, snubit, vzljubit, zgubit, zljubit, naljubit, obljubit, oskubit,

za vola ubit

1. nekaj hudega, kar bi ubilo celo vola (o v besedi "vol" je širok)
2. južnoljubljansko: za volo ubit (o v besedi "vol" je ozek)