Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hahá
in hahà medm. (ȃ; ȁ) posnem., posnem. medm. ~, se je smejal na ves glas; razpolož., razpolož. medm. ~, pa so ga ujeli
môči
mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|; môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|;
smejáti se
smêjem se tudi smejáti se -ím se nedov. smèj se/smêj se smêjte se, -óč se, -áje se; -ál se -ála se tudi smêjal se -ála se, -át se tudi smêjat se; smejánje; (-àt se tudi smêjat se) (á é; á í) komu/čemu ~ ~ šalam; ~ ~ klovnu; knj. pog. ~ ~ komu v pest skrivaj se posmehovati: poud.: ~ ~ do solz |zelo se smejati|; ~ ~ iz srca |iz iskrenega veselja|;
zvíti
zvíjem dov., nam. zvít/zvìt; zvítje; drugo gl. viti1 (í) kaj ~ jadra; ~ žico zviti koga Krč ga je zvil; poud.: Bolezen ga je zvila |mu je povzročila bolečine, težave|; ~ osumljenca, da prizna |prisiliti, pregovoriti|; brezos. Zvilo ga je v črevesju |Začutil je bolečino|; Zvilo ga je od smeha |Zelo se je smejal|; zviti komu kaj ~ razgrajaču roke na hrbtu zvíti se zvíjem se (í) ~ ~ v klobčič; Vrata so se zvila