Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Mandat
Pooblastilo, da delujemo v uporabničino/uporabnikovo korist. Poznamo formalni mandat, moralni in uporabnikov mandat. Formalni mandat je pooblastilo, ki ga strokovna delavka prejme s strani zakonodajalca. Moralni mandat je tisti, ki izvira iz moralnih vrednost posameznika in družbe. Uporabnikov mandat je podeljen s strani človeka, s katerim izdelujemo analizo tveganja in nakazuje na njegovo dejansko željo, da sodelujemo pri reševanju problema. Pri analizi tveganja strokovna delavka nima vedno možnosti pridobiti vseh treh mandatov, lahko pa se celo zgodi, da so si mandati v konfliktu. Na primer, javna pooblastila narekujejo našo aktivnost, medtem ko si uporabnik te aktivnosti ne želi ali, na primer, uporabnik žreli našo pomoč, nimamo pa javnega pooblastila za naše delovanje (npr. brezdomna uporabnica drog in njen otrok si želita skupnega življenja, a javno pooblastilo o zaščiti otrok nalaga ugajanje namestitve za otroka, ne pa nujno tudi za mater).
Odpornost
Zmožnost pozitivnega odziva posameznika ali družine na stresne okoliščine. Individualna in družinska odpornost sta namreč povezani, prav tako pa je družinska odpornost povezana z družbenimi konteksti, s katerimi se soočajo posamične družine. Posamezniki smo del družin, družine so del skupnosti – in te ravni vzajemno, sistemsko, vplivajo druga na drugo. Delo z otrokom in krepitev otrokove odpornosti v socialnem delu torej vedno pomeni delo s sistemi, v katere je otrok vpet. Podpreti otroka vedno pomeni podpreti njegovo družino in to toliko, kolikor se jo največ da in kadar se le da.
Prekariat
Označuje najbolj marginalizirano kategorijo delavskega sloja, ki izgublja vpliv na svoj materialni in statusni položaj v še večji meri, kot to velja za klasični proletariat. Temeljni problem prekariata je razviden že iz etimologije (lat. precarius = izprošen); gre za začasno uporabo produkcijskih sredstev, pravic in drugih ugodnosti (vezanih na produkcijska sredstva) v obsegu, ki je odvisen izključno od lastnika omenjenih sredstev in sicer v razmerah, ko je ta lastnik osvobojen (skoraj) vseh obveznosti, ki si jih je delavstvo v 20. stoletju izborilo v sindikalnih bojih ter institucionaliziralo v konceptu socialne države. Krajše: prekariat je sistemsko sprožena skrajna stopnja izkoriščanja, ko se mezdni delavci z redukcijo (že doseženih) pravic degradirajo v smer materialno ogrožene in brezdelne kategorije prebivalstva, čeprav so še vedno v delovnem razmerju. V smislu pravne kvalifikacije veljajo za prekarne »tiste oblike zaposlitve, ki v eni ali več značilnostih odstopajo od tako imeno...
Skupnostno socialno delo
Vsaka socialna dejavnost, ki pri reševanju težave posameznika, skupine ali večje kategorije prebivalstva sproži tudi izboljšave v kakovosti življenja celotne skupnosti, torej okrepi njihov socialni kapital. Pri tem izraza »skupnost« ne gre razumeti nujno zgolj v geografskem smislu (sosedstvo, vas, soseska, kraj, regija), pač pa tudi v interesnem (npr. skupnost staršev otrok s posebnimi potrebami, skupnost študentov) kot tudi v smislu socialnih omrežij (skupnost tesno povezanih oseb). Skupnostno socialno delo nikakor ni monopol profesionalk in profesionalcev socialnega dela; veliko skupnostnega socialnega dela se dogaja tudi izven omenjene profesije, včasih tudi proti njej (npr. »izbrisani«).
Socialna mreža
Interakcijska »veriga« oseb, s katerimi posameznik vzdržuje stike, ter njihova medsebojna povezanost. Redukcija zgolj na prvi del definicije (v prejšnjem stavku) vodi v enostransko razumevanje soc. mrež, ker se zanemarja njihovo strukturo. Primer pravilnega razumevanja zgornje definicije: socialne mreže osebe A ne sestavljajo samo njene interakcije z osebo B, C in D, pač pa tudi interakcije med osebami B in C, C in D ter B in D. Okolje socialne mreže (posameznika, skupine ali organizacije) predstavljajo socialne mreže drugih in povezave med njimi, kar označujemo s terminom socialno omrežje.
Stereotipi
Selektivne, samoizpolnjujoče in entnocentrične sodbe, ki konstituirajo zelo parcialno (nepopolno in pristransko) in neustrezno reprezentacijo sveta. So rezultat človekove potrebe po poenostavljanju kompleksnosti pojavov sveta. Pri stereotipih gre za posplošeno predstavljanje ali dojemanje družbenih pojavov, družbenih skupin in njihovih pripadnikov. Stereotipi s poudarjanjem pripisane lastnosti presojajo razlike med skupinami, ob tem pa spregledujejo razlike med posamezniki v skupinah. S stereotipiziranjem se odrekamo množici raznovrstnih informacij v zameno za generalizirane predstave, ki vplivajo na našo presojo sveta okrog nas. Stereotipi običajno ne izvirajo iz osebnih izkušenj posameznika, ampak so splošno sprejeti in vpeti v družbeno kulturni prostor v katerem nastajajo, se ohranjajo, pridobivajo na intenziteti in se prenašajo iz ene generacije v drugo. Na stereotipe v družbi vplivajo vsi dejavniki socializacije v družbi. Družina, izobraževanje, množični mediji. Stereotipi so sice...
Uporabniška perspektiva
Načelo in vrednota strokovnega dela, ki sledi konceptu soustvarjanja z namenom, da se sliši glas ekspertov z osebno izkušnjo in se posameznika tudi podpre pri doseganju njegovih želenih izidov. Uporabniška perspektiva je drža strokovne delavke, ki slediti načelu zagotavljanja vpliva ljudi z osebnimi izkušnjami nad celotnim procesom. Je filozofija, ki temelji na ideji človekovih pravic ter na zavedanju, da ne obstaja zgolj ena vrsta znanja, temveč obstaja več osebnih resnic. Je usmerjenost, ki vodi strokovne delavce in delavke k radikalnemu socialnemu delu, ki nikoli ne dovoli reševanja težav po enem modelu in poskuša vedno znova spreminjati obstoječi sistem. Je zavezanost, da kot strokovne delavke presegamo obstoječe in utečene prakse. Je moralni pogum, da udejanjimo slišano in videno na terenu. S tem omogočamo, da teorije ne izhajajo samo iz strokovno zasnovanih dedukcij, temveč izhajajo iz izkušenj ekspertov iz izkušenj. To je proces zagotavljanja storitev po meri posameznika.
Zloraba drog
Težko opredeljiv pojem z mnogimi pomeni, ki so odvisni od moralnega, socialnega, medicinskega in pravnega konteksta. Nekateri vsako rabo nedovoljenih drog enačijo z zlorabo. Izraz se uporablja za opis tveganega načina uživanja neke psihoaktivne snovi , ki ima škodljive posledice za posameznika in skupnost. Mednarodne konvencije vsako rabo drog, ki ni namenjena v medicinske ali znanstvene namene, obravnavajo kot zlorabo. V psihiatriji definirajo zlorabo kot neprimeren vzorec rabe substanc, ki vodi k poslabšanju zdravstvenega stanja.
Zmanjševanje škode
Koncept, ki se je razvil kot odziv na epidemijo uporabe prepovedanih drog in se kasneje razširil tudi na področje dovoljenih drog, drugih zasvojenosti in drugih tveganih situacij vsakdanjega življenja. Zmanjšanje škode se nanaša na politike, programe in prakse, katerih cilj je zmanjšati negativne zdravstvene, socialne in pravne učinke, povezane z uporabo drog, politiko drog in zakonodajo na področju drog. Temelji na pravičnosti in človekovih pravicah - osredotoča se na pozitivne spremembe in na delo z ljudmi brez sodbe, prisile, diskriminacije ali zahteve po prenehanju uporabe drog kot predpogoja podpore. Zmanjšanje škode zajema vrsto zdravstvenih in socialnih storitev in praks, ki jih izvajamo na področju uporabe drog. Ti vključujejo prostore za uživanje drog, programe za izmenjavo sterilnega pribora, omogočanju nastanitev in oblik bivanja za uporabnikih drog, ki ne temeljijo na zahtevi po abstinenci, učenje veščin varnega uživanja drog in varne spolnosti, zagotavljanju psihosocialne...