Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Prostori delovanja in metode dela
Okolja in načini kjer socialno delo izvaja svoje naloge in storitve. Vključujejo življenjski prostor (terensko delo), komunikacijski prostor (pogovarjanje in pogajanje), virtualni prostor socialne varnosti (beleženje in poročanje) in medinstitucionalni prostor (timsko delo).
Sinergetika
Ena od sodobnih znanosti o kompleksnosti, ki opisujejo, pojasnjujejo in matematično modelirajo tisto obnašanje sistemov, ki ga ni mogoče uloviti v linearne enačbe in za katere ni mogoče z gotovostjo predvideti rešitev. Značilnosti teh sistemov so kompleksnost, netrivialnost, nelinearnost, dinamičnost, samoorganiziranost, največkrat tudi izjemna občutljivost za začetne pogoje. Sinergetika (in druge znanosti o kompleksnosti) se ukvarja z vprašanjem nastanka za sistem značilnega vedenja oziroma stanja, torej s porajanjem vzorcev, in z vprašanjem spreminjanja ustaljenega obnašanja sistema. Zanima jo, kako se pojavijo prehodi med vzorci, kako potekajo procesi, ki obnašanje sistema vodijo do točke kritične nestabilnosti, v kateri se dotlej stabilni, ustaljeni vzorec delovanja sistema prekine oziroma podvoji, tako da vedenje sistema začne nihati med dvema vzorcema. Ključni avtorji: Herman Haken, Günther Schiepek (za psihoterapijo), Peter Sommerfeld (za socialno delo) idr.
Socialna država
Sistem (načel, zakonov, ustanov, storitev in programov na področju socialne, zdravstvene, šolske politike), ki se je kot moderna posledica funkcionalne diferenciacije državnega aparata specializiral za regulacijo temeljnih družbenih funkcij: normalizacije, prerazdelitve, socialnega varstva in integracije. Te funkcije lahko socialna država izvaja v različnem razponu, od minimalnega (rezidualnega) do maksimalnega (blaginjskega) obsega. Grobo (fiskalno) merilo socialne države je delež proračunskih izdatkov, namenjen kakovosti življenja - ta delež mora biti bistveno večji od financiranja represivnih funkcij (vojska, policija itd.). Gre za najpomembnejšo družboslovno inovacijo v 20. stoletju.Socialna država je najširši pojem, ki se naprej deli na socialno zaščito, socialno varnost in socialno varstvo.
Socialna mreža
Interakcijska »veriga« oseb, s katerimi posameznik vzdržuje stike, ter njihova medsebojna povezanost. Redukcija zgolj na prvi del definicije (v prejšnjem stavku) vodi v enostransko razumevanje soc. mrež, ker se zanemarja njihovo strukturo. Primer pravilnega razumevanja zgornje definicije: socialne mreže osebe A ne sestavljajo samo njene interakcije z osebo B, C in D, pač pa tudi interakcije med osebami B in C, C in D ter B in D. Okolje socialne mreže (posameznika, skupine ali organizacije) predstavljajo socialne mreže drugih in povezave med njimi, kar označujemo s terminom socialno omrežje.
Socialna politika
Specializiran, relativno koherenten in avtonomen del tiste državne infrastrukture (pravic, ustanov, storitev), s katero socialna država na netržen način zagotavlja kakovost življenja vseh državljank in državljanov, še zlasti najbolj ogroženih kategorij, ki so socialno izključene in izločene iz trga delovne sile. Kot sistem družbene regulacije je socialna politika razredna kategorija (ideološkega aparata države), saj odraža razmerje sil in interesov najvplivnejših družbenih skupin in slojev.
Svetovanje pred začetkom postopka za varstvo koristi otroka
Starša se, preden sodišču predlagata, naj odloči o varstvu in vzgoji otroka, o njegovem preživljanju in o njegovih stikih z njimi ali z drugimi osebami ali o vprašanjih izvajanja starševske skrbi, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, morata po družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19) udeležiti predhodnega svetovanja pri CSD, razen če je eden od staršev nerazsoden; če eden od staršev živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Če gre za stike z drugo osebo, se mora svetovanja pred vložitvijo predloga udeležiti tudi ta druga oseba in otrok, kadar je predlagatelj. Namen predhodnega svetovanja je starša oziroma drugo osebo opozoriti na varstvo koristi otoka pri urejanju razmerij z otrokom, na dober vpliv sporazumnega urejanja teh razmerij in jih v tej zvezi seznaniti tudi z namenom postopka mediacije. Svetovanje je treba opraviti tudi pred vložitvijo predloga za izdajo nove odločbe o kateri izmed zadev, navedenih v prvem odstavku tega člena. Ob ...
Umeščenost socialnega dela
Socialno delo nima svojega prostora, zato mora samo k človeku – spoznati njegov/ njen prostor in ljudi, ki v njem živijo in ta prostor skupaj s človekom preureja, prilagaja, spreminja okolje, omogoča dostop do sredstev pri vzdrževanju in izboljševanju kakovosti življenja in pri tem upošteva načela krepitve moči in družbene in socialne pravičnosti. Socialno delo se začne s spremljanjem človeka kot bitjem v situaciji, spoznavanjem okolja, raziskovanjem potreb in načrtovanjem odzivov v skupnosti z namenom zagotavljanja dostojnega življenje.
Zatiranje
Posledica diskriminacij, ki se kaže v nehumani in ponižujoči obravnavi ter v nepravičnostih dominantne skupine v odnosu do manjšin. Gre za dominacijo vladajočih (socialnih, političnih, ekonomskih) elit nad družbenimi manjšinami. Zatirana oseba se čuti omejevana ali neenako obravnavana zaradi njene pripadnosti določeni skupini ali kategoriji. Zatiranje je nehumana, degradirajoča obravnava posameznikov ali skupin; družbene nepravičnosti, ki jih povzroča večinska družba v odnosu do manjšine; negativno udejanjanje moči. Pogosto posega na omejevanje pravic marginalizirane skupine in tako zanikanje državljanskih pravic (socialno državljanstvo).