Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
muzgati
V primorščini pomeni s premikanjem ličnih mišic tekočino v ustih pretakati z ene na drugo stran ustne votline.
Primer: Somelier muzga vino, preden ga izpljune.
Seveda obstajajo tudi izvedeni pomeni, ki so lahko manj nevtralni. Beseda izvira iz širše razširjenega izraza, ki pomeni tudi težko prežvekovati in jesti brez zob.
oviti okrog prsta
žena ali ženska totalno podredi moža ali moškega predvsem z dostopnostjo do seksanja.
Ta besedna zveza se uporablja tudi širše in ni nujno vezana na spolni odnos, se pa res navadno nanaša na odnos med moškim in žensko oziroma na žensko sposobnost obvladovati moškega s prebrisanostjo:
Ovila ga je okrog prsta = ženska je moškega pripravila je do tega, da je storil nekaj njej na ljubo.
pozdravi
Ko se opazimo, se pozdravimo. Natančneje, ko koga pozdravimo, nam ta odzdravi. Pozdrav je zelo blizu ogovoru. Pričakovati je, da se raznolikost pozdravljajočih oseb odraža tudi v pozdravih, ki kažejo na narečno, starostno, družbeno in morda tudi poklicno pripadnost. Zlasti zanimivi bi bili pozdravi, ki bi zahtevali natančno določen odzdrav.
* pozdrav - najpreprostejši pozdrav, lahko ljubkovalno pozdravček
* dobro jutro, dober dan, dober večer - v slovanskih in širše indoevropskih jezikih klasični pozdravi
* zdravo - beseda se povezuje z vzhodno Slovenijo in socialističnimi časi, dejansko je zelo stara: ekvivalent rimskega ave, recimo v Ave Maria, ki se v slovenščino prevaja kot zdrava Marija ali pozdravljena Marija (nenazadnje je koren tudi v besedi pozdraviti)
* živijo - tudi živio, saj verjetno izhaja iz sbskohrvaškega živio < živil v pomenu naj živi (v slovenščini tudi živel [kralj]), morda pa tudi okrajšano iz naj živijo (?); okrajšano živ deluje sproščeno in prijazno, bolj intimno
* se...
razblednica
poseben žanr sarkastične razglednice z Bleda.
razblödnica (nemško) - norostnica
širše tudi vsak obskuren fotoutrinek ali anekdotična izkušnja iz opevanih/ mitskih/ oboževanih lokacij.
hlastno degustiranje priokusa sesirjene kremšnite
Seos
Neformalni pozdrav v Celju. Uporablja se zelo pogosto.
Seos - Skrajšan štajerski pozdrav servus (ali serbus), ki izhaja iz latinske besede servucius, ki pomeni suženj/sluga. Na štajerskem so ta pozdrav prvi uporabljali nemški gospodje za pozdravljanje pomočnikov, kasneje pa se je izpeljanka servus pričela uporabljati tudi širše. Danes gre za najbolj široko uporabljen pozdrav na štajerskem, gre za ekvivalent ljubljanskemu pozdravu "živijo".
Tudi: Kratica za Search Engine Optimization Slovenia (optimizacija za iskalnike v Sloveniji), ki si ga je nadelo podjetje seos.si
Variacije:
- saos: zmačkan seos
- sas: hiter seos
- sjeos: gaberski seos
- serbi: ljubkovalni seos
trompetngold
medenina, bakreno zlato; okrasje, ki naj bi bilo zlato, a je zgolj nevredna medenina ali celo pozlačena plastika.
Širše označuje vse, kar ima namen zgolj zgledati imenitno in dragoceno.
"Ta si je pa navesila trompetngolda kot kakšen ciganski kralj."
vehaodE
Beseda (E je pisan z veliko, ker se mi zdi, da je naglašeni zlog) je menda še iz socialističnih časov, nastala pa je kot odgovor na mnoge kratice, ki so se tedaj pojavile (ob raznih ruskih kolhozih in sovhozi, SSSR-ju še domače Vos, tosd, did = dom igre in dela = vrtec, KP = komunistična partija, ZKJ = zveza komunistov jugoslavije). Vehaode ni nič drugega kot po črkah prebrana kratica VHOD, ki pa spet ni nič drugega kot navaden "vhod". Ta kratica se na nek način nagajivo ponorčuje iz socialističnega samoupravnega navdušenja, ki je poskrbelo za množico raznih organov, da smo se izgubili v kraticah, posredno pa nas skuša opozoriti mnogo širše, kako zapleteno nam včasih prikazujejo stvari, ki sploh niso zapletene.
vrtičkarstvo
1. Dejavnsot obdelovanje manjšega kosa zemlje, navadno najetega, bolj ali manj oddaljenega od mesta stalnega bivališča (nikakor ne na istem posestvu kot hiša, kajti to je vrt in za obdelovalce vrta ni posebnega izraza); kdor se s tako dejavnostjo ukvarja, je vrtičkar - navadno to počne v lastno zadovoljstvo, da si pridela domačo zelenjavo in preganja dolga čas, zato si pogosto razširi lopo za orodje za preživljanje prostega časa.
2. iz dejstva, da so vrtički navadno zelo neuglašeni, saj niso sistemsko urejeni (posesti so različne, enako obdelava in pridelava, nekateri imajo vrtičke tudi za izražanje svoje umetniške žilice, sploh pa so raznolike lope, ki se mariskje kar barake), izhaja oznaka vrtičkar v širšem smislu oz. prenesenem pomenu, češ da je vrtičkar vsak, ki obdeluje le svoj vrt, za drugo pa mu ni mar: torej ozkogledi, egoistični, neangažirani posamezniki, ki niso sposobni preseči lastne ujetosti za dobro širše skupnosti; vrtičkarstvo je stanje množice takšnih ljudi, recimo dand...
Dostopnost