Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
vstati se
Zdi se mi, da se v govoru pojavlja rahla razlika med vstati in vstati se, in sicer v smislu, da vstati se pomeni vstati zjutraj iz postelje.
"Ko se vstaneš, pojej zajtrk!"
"Ura zvoni - pa ne da je že 8.00 - pa se vstanem, grem ugasnit budilko, pol sem pa še mal poležu, vstal pa čez pol ure."
vstati s srednjo nogo
a) jutranji koitus (izpeljanka iz frazema (vstati z levo nogo))
Najprej sem zjutraj koitiral, šele nato vstal.
b) če se zbudiš s trdim tičem
vstati z levo nogo
biti slabe volje že navsezgodaj, imeti slab dan
Leva noga kot prispodoba za slabšo, šibkejšo nogo.
Na Prevojah tudi "(vstati s srednjo nogo)", kar pomeni: "Imel sem (petelinji zajtrk)." (najprej sem zjutraj koitiral, šele nato vstal)
V tretje gre rado.
Že dlje časa me muči pomen tega reka. Prepričan sem, da to pomeni, da če se je nekaj zgodilo že dvakrat, se bo zelo verjetno tudi tretjič.
Nekateri pa so prepričani (v tem smislu se rek včasih pojavlja tudi v medijih), da pomeni, da če nekaj dvakrat ne uspe, bo zelo verjetno uspelo v tretje. To po moje ni logično, ker rek omejuje le na na hoteno dejanje oz. poskus tega dejanja, ki že dvakrat ni uspelo, medtem ko prva razlaga lahko velja za dogodke na splošno.
Rek se torej dejansko uporablja v enem ali drugem smislu, ampak gotovo je samo ena uporaba (bolj) pravilna. Katera?
Logična je tista, ki izvira iz preteklega, izvirnega pomena. (Če je šlo že dvakrat, bo šlo v tretje gladko oz. rado)
Obratno bi bilo pa smiselno reči: Bo v tretje šlo? Ali: V tretje je pa šlo.(Če dvakrat prej ni šlo).
Ženske pravimo drugače:
Prvič gre težko.
Drugič gre že laže.
V tretje gre pa rado.
Torej tudi žencki vidik potrjuje tezo, da če je šlo že dvakrat, bo šlo tudi v tretje.
Tako kot danes nekateri rečejo "ločiti zrno...
začopatiti
tudi prčopatiti, pomeni pa podobno kot zašamariti, pršamariti, ušamariti oz. zelo močno udariti koga, ponavadi z zaprto dlanjo. V stavku se ponavadi nahaja v sklopu s še eno informacijo npr. "Te bom začopato za pisker!" Pogosto se uporablja na Koroškem.
Na gorenjskem in notranjskem pomeni predvsem nekoga (zalotiti), (zasačiti) pri nekem dejanju, npr. "Začopatili so ga, ko je ropal banko". Ujeli (zgrabili) so ga za čop (las).
Nekoga nepričakovano ustaviti, prestreči. Primer: -iskal sem ga in iskal, potem pa sem ga le začopatil, ko je čakal na avtobus; -... kar na sredi ceste sem ga začopatil;
zadet in drugi izrazi za omamljeno stanje
Zbirka izrazov za pijanost je že kar bogata, opazil pa sem v njej tudi nekaj besed, ki sem jih sam povezoval izključno s travo. Predlagam, da po zgledu zbirk za pijanost, seks in smotek s travo napravimo še seznam izrazov, ki označujejo omamljeno stanje, ki je posledica THC-ja.
* biti zadet
* biti nabasan
* bit zakajen
* bit na off
* jadrat
* mehak
* zamarjančkan
* snjt ku krava
+ zarolan
zafremati
rezervirati; izgovoriti si; dobiti jamstvo, da boš nekaj dobil
"Pri Micki sem si zafremal dva prašiča."
zafukati
Prevarati, nategniti; glej zajebati
Zafukal sem ga tako, da se mu je še pol leta kadilo iz glave, potem sem ga pa še nategnil.
zavoziti, uničiti, zapraviti
zajebati
veliko pomenov, široko uporabno!
# ~ nekoga: ne narediti, največkrat namerno, zanalašč, kar je bilo z nekom dogovorjeno, domenjeno in ta nekdo ima zato sranje, ali tudi nalašč narediti tako, da ima nekdo težave; podobno = spravit, potisnit v (drek). Zajebal (me) je, prisegel je da pride, pa ni. Zajebal je cel razred, da so jim skenslal končni izlet.
# ~ nekaj: pokvariti, zamočiti, storiti - največkrat po nesreči, nenamerno - da nekaj ne uspe.
Predolgo sem inkubirala plate, zajebala sem cel poskus. On je zajebal, pozabil je naročiti servis.
*zajebi; (reklo v dialogu z več pomeni; = ni tako, ne bo tako; =konec besedi, amen; = ni dovolj dobro, premisli; = zgrešena zamisel, se ne strinjam)
A: ...se strinjaš, da bo tako? B: zajebi!; -vsi smo se strinjsli, da ti plačaš stroške. B: zajebi!;
zajeb - težava, nevšečnost, nevarnost