Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
aprnik
kepica dreka, prilepljena na živalsko dlako
Krave imajo po stegnih polno aprnkov.
Imam v nosu aprnik = trda kepica smrklja na nosni dlaki, ki je zaradi čvrste zlepljenosti s kocino ne moreš odstraniti drugače, kot da boleče zruješ tudi dlako
Poglej, ta si namesto maskare nalima aprnike na trepalnice!
V SSKJ abranek in sorodne izpeljave.
aprou
Aprou, tudi ali je prav - prid. neskl. (ọ̑-ẹ̑) ) žarg.
1. definitivna resnica, brez ugovarjanja.
Primer:
- Za kosilo bo krompir. Aprou?!
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
arštrožle
Izraz se uporablja za hlačne naramnice. Srečujemo ga v Grosupljem in okolici, predvsem pri malo starejši generaciji,čeprav tudi nekateri mlajši poznajo njegov pomen.
a si pizdo brije?
Šaljivo-vulgarno retorično vprašanje, če ženske dolgo ni iz stranišča. Tudi: primer idiotizma, ali neskončnega čakanja na nekoga, ki je obljubil, da se vrne čez trenutek.
A si ti tud noter padu?
Fraza iz filma Ne joči Peter.
Tudi zabavna oddaja z Ladom Bizovičarjem in Jurijem Zrnecem.
Fraza se vse pogosteje uporablja v skrajšani obliki: As ti tud not padu?
Retorično vprašanje v dvoumno prostočasovnem pomenu vzročno-posledično teoretično močno odvisno od jezikovno-družbeno-aspolne-bimoralne in še kar je drugih pozicij govorca: "si ti tud u dreku"; "a teb je tud ratal" in podobne kvačke...
a si v vodi stal ko so ti mero za hlace jemal?
S tem vprašanjem se naslovi človeka, ki ima obcutno prekratke hlače, ki mu bingljajo okoli gleznjev. Podobno kot bele nogavice imajo tudi prekratke hlace pridih urbanega ekskluzivizma - se pravi, beli štumfi - kmet; prekratke hlače - isto.
A ste vi iz Ljubljane?
Vljuden in nekoliko občudujoč začetek pogovora z naključno mimoidočim, ki ga velika večina, tako v mestu kot na deželi, sprejema zelo dobrovoljno kot simpatičen kompliment. Vsaj sprva le malokdo opazi, da je to eno od prijaznih sporočil, da je nekdo lepo vzgojen in bolj mestne sorte, kar je sicer pohvalno, vendar je videti nekoliko neroden in ne razume drugega kot ljubljanščino, na podeželju pa je bolj ali manj izgubljen. V Darwinovem letu je tak poklon tudi pomenljivo sporočilo.
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...