Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
hohglanc
Ta beseda se v govoru ne pojavlja pogosto - vezana je na ljubljansko gimnazijo in je učiteljičin priljubljen izraz za prikazovanje izredno gladkega, do potankosti spoliranega kamna, predvsem marmorja. Besedotvorno je to čista nemška beseda iz hoch 'visok' in glanz 'gladkost, sijaj'. Nisem se mogel upreti, da vam je ne zaupam, ker tako sočno zveni.
V Mariboru se uporablja n.p.r. kot pridevnik, ki označuje urejeno sobo z odlično počiščenim pohištom in z zbiksanim parketom.
hoj ča
Primorski izraz (kraševskega izvora), namenjen osebi, ki govorca razjezi. Sopomenka izrazom (bes te plentaj) ali (vrag te pocitraj), lahko tudi v šaljivem smislu.
Tudi v polni različici hodi ča, kar pomeni pojdi tja.
A: "Ahaha, kakšno faco si naredila, ko si videla uno plastično kačo!"
B: "Ma dej hoj ča, mona."
Hojla
1.) Hojla - antipatična, oblastiželjna, samovšečna ženska, ki vedno pozdravi z besedo hojla; Izpeljanka: hojlizem - buzeriranje z nepomembnimi malenkostmi s strani vplivnejše osebe na manj vplivno.
2.) pozdrav: hojla = hej-hej; = kako si kaj, =sem,smo že tukaj;
holtnahamol
furmanski izraz, ki je prešel v kletvico
ukaz; uprabljali so ga naši dedje, pretežno na pri kmečkem delu/priganjanju/furanju z živino; izraz izhaja iz nemškega vojaškega žargona pri urjenju rekrutov, ki so služili vojsko v Avstroogrski: (Halt! Noch einmal! = Stoj, še enkrat! Ponovi!; naši dedje so to preimenovali v "holtnamahol"); raba peša in postopno izumira
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
homčan
učenec, ki hodi na posebno šolo Homec
Žaljivka med otroki z domžalskega konca. Na Homcu je bila OŠ s prilagojenim programom (takrat imenovana "posebna šola") za tiste, ki jim ni šlo v običajni ("normalni") šoli.
Če kdo v šoli ni znal, so se spakovali "Ta je pa za na Homc!"
"Ta pa na homško fakulteto hodi!"
"A si ti s Homca pobegnu?//
Za odrasle so rekli da je za "na Studenc" ali "za v Polje", za otroke, da je "za na Homc".
"A si ti homški?"
hospitalizacija
V žargonu profesorjev viške gimnazije hospitalizacija označuje kolegialno hospitacijo, torej prisostvovanje pri urah soprofesorjev z namenom boljšega poznavanja učne snovi, razredov in njihovega odziva ter načina reševanja problemov profesorja pred katedrom. Nekaterim profesorjem hospitacije niso všeč, ker so dodatni obiskovalci lahko moteči za pouk, dokumentiranje hospitacija pa ni primarna učiteljeva naloga, ki povrhu vzame še precej časa. Poleg tega hospitacije razumejo kot nadzor, podoben inšpekcijskemu, ki bi sčasoma poslabšal kolegialne odnose zaradi izrečenih ali neizrečenih kritik (torej na eni in drugi strani). Skratka, hospitacije naj bi bile bolne, zato so hospita(liza)cije.
hotel Mama
Pojav, da mladi zaradi pomanjkanja služb in dragih stanovanj tudi po 30 letu živijo pri starših in prepuščajo dobršen del gospodinjstva mamam, recimo kuho, pranje, pomivanje, lahko tudi pospravljanje ... Predvsem so tu na udaru (mamini) sin(čk)i. Rabijo predvsem sarejši, ki so se prej osamosvojili in na to gledajo kot na izkoriščevalnost in nezmožnost mladine biti samostojen. V resnici je položaj včasih malo bolj kompleksen.
- In, že imaš stanovanje?
- Ne ... sem še kar pri starših.
- Aja, hotel Mama ...
V rabi tudi Mama hotel ali (mamahotel).
Houdre
Štor, bizgec, nespretnež, runkl, neroda ...
Houdre je človek, rad glasno v prazno gobezda, ne razmišla, kaj govori in kaj dela. Folku gre na živce.
"Mater si houdrast!"
Tudi za človeka, ki je neurejen ali površen.
hovdre
človek ki je zelo neroden in negotov
Štor, bizgec, nespretnež, runkl, ...
Mater si houdrast!
how yes no? fucking vagina
Gre za prevod pogosto slišane besedne zveze, v angleščino, ki služi kot izraz jeze, nad človekom, ki nas je opetnajstil, kaj pozabil, ali nam laže v obraz. Pogosto se uporablja v poznih večernih urah in se prileže ob raznoraznih konfliktih in v trenutkih ko želimo koga sprovocirati.
-Zakaj, in kdaj je prišlo do prevoda, ni znano.
Torej:
-"Kako da ne? Prokleta pizda."
------------------------------------
Pripomba:
Prvič slišal ta izraz v legendarni bosanski satirični oddaji Top lista nadrealista (konec 80. let), ko Đuro odhaja za ambasadorja. Na vprašanje ali se je naučil jezik, ki ga bo potreboval slednji odgovori "How yes no" in ponosno obrazloži, da to pomeni v takrat še srbohrvaškem jeziku "kako da ne".
Dostopnost