Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kubikar
velik, širok, neroden, robat a neizmerno močan moški
Tudi ženska oblika: kubikarca
kucniti
1. Zabiti koš (pri košarki) - ob visokem skoku z veliko silo potisniti žogo skozi obroč.
2. Pasti, ponavadi v pogovoru z otrokom. "Kaj pa je, (govoriti z našobljenimi ustnicami) si kucnu? Pejdi sem, bo mama popihala."
V prenesenem pomenu tudi biti negativen na testu, izpitu. Npr.: A si ga pr Slovi spet kucnu? (= Ali si pri Slovenščini spet padel pri testu?)
kudan
tudi ku-dan; zoprni dan, nemogoč dan, ubijalski dan, slab dan
"Dons je pa en tak ku(rčev) dan!"
b) penisov dan, 15. marec
Ponekod na Japonskem kot simbol pomladne plodnosti nosijo po mestih velikanske faluse in praznujejo penisov praznik
ku-dan
kurčev dan; ku... dan
zajeban dan, usran dan, zanič dan, ubijalski dan, zavožen dan, uničen dan, dan, ki ga ne bi smelo biti; tudi Q-dan ali Q-day
"Danes je en ku-dan, nič mi ne rata!"
Tudi Honen Macuri, penisov praznik, ki ga na Japonskem praznujejo 15. marca.
vir[1] vir[2]
vir[3]
kuga salamenska
oznaka za osebo, ki se neprimerno vede (uporabljajo ženske)
kuga salamenska! zapeljal je naravnost v lužo in me vso pošprical
> gl. tudi (kletvice v slovenščini)
kugla
izposojenka iz nemščine: die Kugel - krogla. Raba v zvezi: "Te bom okrog kugle žvajznu" pomeni: okrog ušes, točneje okrog glave.
V tem pomenu se uporablja tudi tudi beseda (kepa): dve okrog kepe v pomenu dve okrog ušes.
Glej tudi izraz kepo v smislu bučko, bučman, tepček, bedak. Zlasti bučko in bučman nista toliko pejorativna,sta bolj ljubkovalna.
kul
(iz ang. cool) dobro, v redu; potrditev, strinjanje
A se dobiva ob petih? Kul.
Tudi kot oznaka za prijetno osebo
Ta je pa kul.
Podobno: kulsko.
kulmkišta
idi v kulmkišto - osebe imaš dovolj in je ne želiš več videt; skrinja za hranjenje trdnega goriva, običajno premoga; kletvica za nekoga, ki ga imaš dovolj in ga ne želiš več videti;
V nekaterih narečnih območjih se sliši tudi izraz: kolnkišta ali kolmkišta
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
kulturbundovec
V osemdesetih letih je predvsem v štajerskem okolju generacija iz šestdesetih tako poimenovala tistega, ki mu ni bilo do žuranja, ki ni čagal in se zabaval z vrstniki, ampak je bil bolj umirjeno zapečkarski. Izraz verjetno prihaja še iz druge svetovne vojne, saj so Nemci na Štajerskem v podporo svoji politiki ustanovili društvo Kulturbund, ki je bojkotiral večinsko slovensko prebivalstvo (kulturbundovec pa bojkotira čage).
Glej tudi penzič.