Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pa valjda
Seveda, jasno, menda ja.
Hrvatizem, ki je v slovenskem slengu spremenil pomen od najbrž, najverjetneje v seveda. Pogost v primorskem narečju, uporabljen pa tudi na notranjskem (različica brez j, //pa valda//).
A: "Kaj ne mislijo objavit roka za oddajo prijave?"
B: "Pa valjda bodo, morajo!"
Napačna interpretacija. Beseda valjda je veznik, ki se ga uporablja za neprepričljivost situacije. Mogoče se bo sitaucija zgodila, mogoče pa ne.
pička ti žlička
Ta kletvica je verjetno nekoliko olepšana (evfeminizirana) različica kletvice "pička ti mater(i)na". Pozornost zbuja tudi zaradi rime.
Pičobrbec
Moški, ki ob kunilingusu prisloni ustnice malce nad vaginalno odprtino in krepko pihne, pri čemer proizvede značilen zvok.
Tudi ženska različica Brbotavca (glej Brbotavc http://razvezanijezik.org/?page=Brbotavc), ki ga (za razliko od Brbotavca povsem nenamerno) proizvedejo starejše kopalke v toplicah ob jutranji vodeni telovadbi v bazenu.
(vaginalni prdec)
pikniti
Ta pogovorni izraz označuje sproščeno prigrizovanje, s kakimi malimi sendvički, kanapejčki ...Morda od tod tudi izraz, ker na zobotrebec ali viličko zabodemo majhen košček ali zgolj kak prigrizek (košček sira, oliva ...).
Na splošno lahko pomeni tudi jesti, a vendarle manj, kaj lažjega.
Nedovršna različica morda malo redkejša: pikati.
pojesti svinčnik
Ta fraza je še sveže topla, nastala je pa na oddelku za slovenistiko ljubljanske univerze; avtorica je neka Anja. Njen pomen je pa tak (pomen je omejen predvsem na šolsko okolje, vključno s faksom): svinčnik poje tisti učenec, ki komentira kako učiteljevo/predavateljevo razlago oz. jo ponovi, da se prepriča, ali jo prav razume, pri tem pa zaide v ponavljanje tega, kar je že prej povedal učitelj/predavatelj, še več, pri tem je prav dolgovezen, hkrati pa sam daje vtis, kot se tega ne bi zavedal, ampak se mu zdi, da je odkril kaj imenitnega, zanimivega, novega.
Pogosta je zanikana različica: da ne boš svinčnika pojedel/pojedla! (V izvorni ljubljanščini: Da nauš svinčnik(a) pujedla!)
poslovi
Ko se razisdemo, se poslovimo. Poslovimo se od človeka, ta se OD nas morda odslovi, ampak tega ne slišimo pogosto, ker je zelo grdo, če koga odslovimo.
* na svidenje - klasični poslov s prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu vidimo'
* na snidenje - tudi precej klasični pozdravs prvotnim pomenom 'upam, da se kmalu spet snidemo = srečamo', ki je močno porasel, odkar so ga pričeli uporabljati na 24 ur na POP TV
*zbogom - navadno se tako poslovimo, kadar mislimo, da se nebomo več videli oz. v trenutkih velike čustvenosti, sentimentalnosti, strahu, jeze ...
* adijo - izvorno adios, kar je španska razližica zbogom, vendar v uporabi precej pogosteje in ne tako čustveno
* ajde - med mladimi zelo priljubljeno ok. 2003, morda izhaja iz adijo, skrajšana različica ajd, ki se sliši malo bolj odločno in neprizadeto, indivudualno so nastali posebni načini izgovorjave z zategnjenim a in komaj slišnim preostanekom besede: aaaajd(e), ljubkovalno ajdi
* čao (glej pozdravi) - se lahko rabi tudi kot poslov, morda c...
požviniti
znoreti, burno se odzvati
je milejša različica od besede "popizditi".
Pomeni poživaliti, izgubiti razsodnost, ...
Najpogostejša raba v zvezi "Za požvinit'!" , ko te nekaj tako ujezi, da bi se najraje prepustil nagonu in po možnosti nekoga naloputal.
rita pita
Tako se ljubkovalno reče otrokom, sploh če ga pri tem potrepljamo(po ritki) ali pa pihnemo v kako kožno gubo, da zabrbota. Zveza je za otroke zanimiva zaradi posebnega zvočnega učinka - rime. Rita je seveda rit (zaradi ženskega spola obstaja različica z ženskim obrazilom: rit - rita), pita pa povezujemo z glagolom pitati = hraniti. Ali gre pri "pita" za skrček iz "pitana" ali pa se je stvar že izvorno ravnala po rimi, ne vem, jasno pa je, da pita tu ne pomeni velike, zajetne, debele (riti), pač pa rit (otroka), za katero skrbimo in jo imamo radi (kajti jo hranimo).
Pripomba: izvor fraze je verjetno podoben tistem francoske besede bonbon, ki je v 19. stoletju nastala iz odraslega prevzemanja otroške govorice (ki se največkrat poraja metonimično ali pa v preprosti rimi). Ta jezikovna novost je po zgodovinarju Ariesu posledica nastanka pojmov vzgoja in otroštvo oz. prvih zametkov atomske, meščanske družine.