Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
biti moder
Posledica udarca je buška, alahko tudi podplutba, modrica, črnica (različni narečni izrazi). V ljubljanskem slangu si pač moder (pogovorno širše plav), slišal sem pa tudi zvezo "hoditi s špegli", namreč s sončnimi, da se ne vidi šljiva.
- Ja, sej sam še čakam, da me nabulira; pol bom pa s špegli okol hodila ...
Crkn
Fraza Crkn je bila relativno pogosta fraza predvsem na območju Nazarij, pozneje pa se je seveda razširila na širše območje. Beseda se je prvotno uporabljala namesto fraze "na zdravje", kasneje pa je bila uporabljena še tudi kot mašilo in žaljivka.
črna ovca
To je nekdo, ki izstopa in je drugačen od drugih v negativnem smislu. Lahko pa gre za nekoga, ki je zaradi svoje drugačnosti ali preteklosti tako ali drugače izobčen ali žrtev diskriminacije. Gre torej za frazo, ki izraža neke emocije. Besedna zveza je širše sprejeta in ni omejena na starost in odnose med govorci, uporablja se v neformalnih, pa tudi formalnih situacijah (npr. v publicističnem jeziku).
> gl. tudi (grešna ovca)
družbnik/nica
Družbnik oz. družbnica je oseba, ki je sestavni del posameznikove družbe. Če vzamemo, da je oseba A naš proučevani subjekt, ta sklene trdno prijateljstvo z osebama B in C. Oseba B ima prijatelja D, oseba C pa prijatelja Č. Oseba A s Č-jem in D-jem nima nekega posebnega, globokega odnosa - skupaj ga žurajo, hodijo na morje, se skratka veliko videvajo, vendar nikoli zunaj svoje družbe (vedno sta poleg še B in C). Tako se ustvari varljiv občutek, da sta ti osebi D in Č več kot le boljša znanca osebi A, da se nanju lahko zaneseš, čeprav jo bolj slabo poznaš. Oseba, ki jo srečuješ le v okviru širše, a stalne družbe, je družbnik oz. družbnica.
francoski poljub
Globok poljub usta na usta, nujno z dotikom jezika. Tudi: zalizovanje, žvaljenje (Primorska; širše, zelo pogosto v Ljubljani ok. 2003), bluzenje (Bela krajina), sranje (pogosto v Ljubljani 2000-2007).
Primer: "Spolne odnose imava enkrat na teden, francoskega poljuba nisem dobila že nekaj let." (Iz revije Ona)
Najlepša so jutra s francoskimi rogljiči in francoskimi poljubi s Slovencem, a je najboljši občutek, če se zgodi z ljubljeno osebo
fukanje - jebačina
Slovenščina ne premore primerne uporabne besede za pomembno človeško dejavnost. SSKJ označuje besedo "fuk" kot vulgarno. Katera pa je primerna beseda? Najdimo jo in uveljavimo! Za začetek najdimo besede, ki so v rabi, pogovorno ali knjižno.
*koitirati, koitus, koitiranje; medicinski izraz za spolno občevanje (tudi kopulirati)
*fukati, fukanje; besedo so odločujoči moralisti označili kot neprimerno, niso pa punudili v rabo nobene druge besede;
*jebačina; (prenešeno iz srbščine; izraz se je v slovenščini uveljavil v sproščenem pogovornem jeziku za označenje doživetja seksa (spolnega odnosa), predvsem za dobro doživetje seksa(po Francetu Bezlaju, avtorju Etimološkega slovarja slovenskega jezika, sta oba korena fuk- in jeb- slovenska dediščina praslovanščine, torej nista prevzeta!); oznaka za burno (nepričakovano, nenadno, nenavadno, nenadejano, intenzivno, strastno, pretresljivo, naporno, ...) doživetje seksa; uporabljajo moški in ženske, ženske manj slikovito, vendar dobro povdarjeno); Prim...
fuma
V Polju (Lj) včasih izraz za cigareto. --> izraz se govori tudi širše!
- Maš kako fumo?
- Na, lih še dve ...
- Ti, agreva na fumo?
Beseda izhaja iz italijanskega glagola fumare 'kaditi'.
hudobro
združeni besedi "hudo dobro"
širše uporabljeno v oglaševanju avtomobilov Škode.
Kar je hudo dobro, je preprosto HUDOBRO!
hugo
V 90. letih prejšnjega stoletja se je na kasetah z igricami za prve računalnike (komodorje?) pojavila tudi famozna igrica Hugo. Osvojila je domači živelj in posledično nacionalno televizijo. (So že takrat merili gledanost?)
Pravzaprav je bila slovenska interaktivna pionirka - gledalci so po telefonu z ukazi usmerjali palčka Hugota na poti do zaklada, v pomoč pa jim je bil tv voditelj Gregor Krajc, danes magister Svobodne univerze Bruselj. Mladega Gregorja je karierna pot vodila tudi do mesta direktorja Urada vlade za informiranje (danes: Urad vlade za komuniciranje).
In prav ta funkcija je dala živi slovenščini še en prispevek: hugo
tiskovni (-a) predstavnik (-ica) ministrstva ali vladne službe, širše tudi predstavnik (-ica) za stike z javnostjo (-mi), po domače kar piarovec (-ka).
Mimogrede, aktualni seznam državnih hugotov dobite tule [1]
> gl. tudi (javnik)
Idrija
Ime tega kraja na severnem Primorskem se uporablja kot sinonim za norišnico, največ na Primorskem. V Idriji je namreč psihiatrična bolnišnica, ki gosti paciente s širše Primorske in Notranjske.
Primer rabe: To je bila čista Idrija.
//Jst sm z Idrje, ti si pa za v Idrje!//
Sopomenke: (Godovič levo), (Kalce levo) /s primorske strani/, (Gorenjske toplice), (Polje), (Vojnik)
Dostopnost