Iskani niz je bil najden v IZTOČNICAH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Arhiv 2005
Spodaj je seznam besed, ki so (iti v deževni gozd|nameravale v deževni pragozd), pa jih je arhiviral spletni arhiv (http://web.archive.org/web/20051023194108/http://razvezanijezik.org/?page=Gesla+po+abecedi). Vključena so le gesla, ki (medtem) niso bila ponovno dodana v slovar. Potrebno je obnoviti njihove definicije, kar bi najlažje storili njihovi avtorji, nekatere pa je možno tudi restavrirati s pomočjo zgornjega naslova.
Torej:
*(uibr)
*(RTFM)
*(PUPA)
*(PSK)
*(PMSM)
*(pesa)
*(ornh)
*(nudl)
*(Nobl)
*(luli)
*(gnuj)
*(febo)
*(dude)
*(zmeen)
*(truga)
*(šved)
*(Šara)
*(Sioff)
*(pamž)
*(mislm)
*(Lisac)
*(kuhna)
*(krota)
*(kmjat)
*(kembl)
*(hipur)
*(gumej)
*(Gavda)
*(fosil)
*(focka)
*(farji)
*(falot)
*(elita)
*(durca)
*(čedo)
*(Curby)
*(žmoht)
*(ta bel)
*(smrduh)
*(RIPLEY)
*(p.n.r.)
*(oštja)
*(Mauči)
*(Makadu)
*(lunixi)
*(linuxi)
*(kamplc)
*(jingle)
*(halo?!)
*(Gajstn)
*(gagati)
*(fasati)
*(džiro)
*(darmar)
*(carsko)
*(zahojen)
*(sljavko)
*(ratounk)
*(penzelj)
*(pekarna)
*(pajzelj)
*(pajcati)
*(olaguma)
*(nosi se)
*(mrkniti)
*(mencati)
*(Laužnk)
*(kislica)...
enka
Enka ali ena je najnižja ocena v Sloveniji ( v Nemčiji pa menda najvišja, zato se včasih malo pohvalimo, da imamo same enke ...). Za enko je v šolskem besednjaku toliko izrazov, da bi jih bilo nesmiselno izpisati posebej - raje zbrano pod nadpomenko. Nekateri:
- cvek
- šut
- šus
- bat
- špon
- kolac (iz hrv.) in mlajše kol [kou] (motivacija verjetno zaradi podobne oblike)
Slednji besedi (kolac, kol) sta postali priljubljeni okrog leta 2000, različica kolac je bila hitro pozabljena. Se je pa v tistem času govorilo: "XY, a boš ograjco postavil?" Namreč, nekdo, ki je imel redovalnico polno negativnih ocen, je imel torej polno "kolov" (v osnovnošolskem slengu), zato torej obilo gradiva, da si postavi že kar ograjo.
gastarbajter
tuji delavec (Slovenski pravopis); iz nem. der Gastarbeiter (gost + delavec)
V Nemčiji so izumili ta politično korektni izraz kot nadomestilo za Fremdarbeiter (prisilno delovno silo med 2. svetovno vojno), največji val ekonomskih migrantov je v Nemčijo prispel v 50-ih in 60-ih letih. Izraz pozna večina svetovnih jezikov.
Danes ga nadomešča evfemizem (beg možganov), ki poudarja, da delo v tujini (na Zahodu) iščejo izobraženci in ne fizični delavci. Če pa delajo v tujini umetniki, se reče, da so mobilni (> mobility), kar je le evfemizem za nujo, da grejo (s trebuhom za kruhom), da bi preživeli.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...