Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
badenbaden
sitna oblika ponavljanja dejstev, ki jih je oseba že nekoč večkrat povedala
Ko nekdo ponavlja stara čreva ali vic, ga družba prekine z "badenbaden", kar pomeni "poznamo, vemo, že tisočkrat si povedal, ne utrujaj s staro zgodbo...".
Prihaja od vica:
"Kam greš?"
"V Baden Baden!"
"Zakaj ponavljaš, saj sem slišal? Kaj boš pa tam delal?"
"Grem na koncert skupine Duran Duran."
"Jebenti, saj nisem gluh!"
bog in batina
Verjeten pomen je "tisti ki ukazuje in kaznuje", poznamo ga iz južnih krajev najpogosteje v obliki ko bog i batina, kar pomeni, da tisto, kar je bilo izrečeno pred tem izrazom, zagotovo drži.
Kasnejša različica: TATA MATA; (on je tata-mata = on je glavni, on odloča)
Majsta ni urei
Stavek oz. fraza, ki se na primorskem uporablja pri opisu nekega negativnega stanja. Opisuje situacijo, kjer so stvari ušle nadzoru. Največkrat je vzrok za kaotično stanje alkohol, vendar poznamo tudi druge različice (npr. stres, šola, partner, starši ...) Poznamo naslednje situacije:
1. Situacije, kjer so akterji pod vplivom opojnih substanc - Prijatelj je spil pol litra vodke in sedaj bruha v sosednjem grmu. - Majsta ni urei
2. Življenjske situacije, kjer so akterji trezni, vendar se jim zgodi neka nesreča - Starši so odkrili prepovedane substance v njegovi sobi, sedaj ne sme iti ven za dva tedna. - Majsta ni urei... - Na žuru je pod vplivom alkohola prišel v stik z neko punco, čeprav je v zvezi. Sedaj ga je partnerka zapustila. - Majsta ni urei.
**Izvor besede**: Izhaja iz zveze besed: Mojster ni v redu. V tem pomenu se mojster ne veže na kakršenkoli poklic, vendar se na splošno označuje fanta (izjemoma punco), ki se ukvarja s katerokoli dejavnostjo (sem spada tudi pitje, plesa...
odhrčkavanje
Angleška beseda za to je decluttering. Mi radi hrčkamo stvari, zato jih lahko tudi odhrčkamo.
Pomen: znebiti se stvari, ki nam samo jemljejo prostor in jih ne uporabljamo.
Obratno od odhrčkavanja je (hrčkanje). To pa vsi poznamo.
www.uredi-dom.si
pijan kot mavra
Zveza je zanimiva, saj odtod izhaja slavna zveza (pijan kot krava), pa nikomur ni jasno, zakaj bi bila ravno krava pijana. Stvar je pogojena z ljudsko etimologijo: mavra je v slovenščini krava črne barve (beseda mavr- izhaja še iz starega indoevropskega korena, odkoder poznamo tudi grški mel- v pomenu črn; spomnimo se melatonina, kožnega barvila). Toda v zvezi pijan kot mavra ne nastopa krava, pač pa mavrica, ki je še poimenovana s starejšo besedno obliko. Ker pa se je ta beseda izgubila, so ljudje ustvarili nove povezave, s kravo torej.
Primera mora biti zelo stara, saj temelji na slovanskem bajeslovnem prepričanju, da je Mavrica boginja, ki se razteza z brega na breg in na obeh pije vodo. Torej je res zelo pijana.
> (pijanost|gl. še druge izraze za pijanost)
slovenske Benetke
Vipava, Kostanjevica na Krki
Benetke (Venetia) so mesto, ki je očaralo svet. Vzdiguje se praktično iz vode in nas očara z vsem marmorjem in barvami, visokimi zvoniki in izboklimi kupolami, levi z ratprtimi krili in knjigami. Za mnoge so Benetke čarobno mesto. Ni čudno, da so se zato različni narodi spustili v iskanje svojih Benetk. Tako poznamo Zahodne Benetke = Amsterdam, Severne Benetke = Stockholm ali Sankt Petersburg (tu je zadeva malo nedorečena, ker je bivši Leningrad včasih bolj zimski, leden in snežen kot Stockholm; kljub temu sem slišal tudi že različico Vzhodne Benetke za Sankt Petersburg), Benetke na Labi = Dresden in končno še Slovenske Benetke.
Izraz Slovenske Benetke se najpogosteje povezuje s Kostanjevico na Krki, predvsem zaradi dejstva, da je zgrajene na umetnem otoku sredi Krke, ki lahko tudi poplavi bližnja polja. Samo naselje ni veliko in tudi ne tako razkošno kot "preostale Benetke", toda v svojem strogem središču ohranja lepo staro stavbno dediščino (kmečke hiše, ce...
šraufštuk
(//tudi šraufštok//) Primež. Orodje s katerim si pomagamo, ko želimo vpeti neko stvar s katero delamo.
"Železno palico je vpel v (šraufštuk), da je vanjo lahko zvrtal luknjo."
Čeprav je danes (šraufštuk) morda bolj poznan kot orodje v kovinarskih in mehaničnih delavnicah pa poznamo tudi t. i. lesarski (šraufštuk), ki so ga včasih (in še danes) uporabljali tesarji pri svojem delu. Ta je bil, za razliko od železnega mehaničnega, izdelan iz lesa in je bil del same tesarske mize.
Taljan
Kdor ne ravna v skladu z javnomoralnimi pravili.
Poznamo več področij uporabe:
- Avtomobilska industrija: Voziti kot Taljan - Po cesti je vozil kot Taljan, zato mu je več voznikov jezno trobilo
- Splošna raba: Kdor ni izpolnil pričakovanj svojih kolegov v kateremkoli pomenu - Kaj se delaš neumnega, ne delaj se Taljana
*Izvor besede*: Beseda izhaja iz slovenske besede Italijan, ki označuje prebivalca naše zahodne sosede. Zaradi konstantnega označevanja Primorcev za t.i. Italijane, se je beseda začela uporabljati v splošnem obsegu.
trakanje
-a, tudi trakohodstvo, "slacklining"
hoja in izvajanje trikov na traku ( slackline ), napetem nad tlemi med dvema oporama. Kdor se ukvarja s trakanjem je trakar, poznamo po različne oblika trakanja: vodno trakanje, akrobatsko trakanje, nizo in visoko trakanje, ...
"Ko sem gledal, kako se v parku mladina zabava na traku, se mi je zahotelo, da se tudi sam preizkusim v trakanju, a sem se precenil."
uporabnik
Beseda se danes rabi skoraj povsod in je pravi odraz kapitalistične družbe in njenega "uporabniškega" mišljenja, ko je vse, kar nas obdaja, predvsem uporabno, praktično in potrošno. Tako poznamo uporabnike spleta, namesto obiskovalcev imamo uporabnike muzejev in gledališč, namesto članov ali bralcev imamo uporabnike knjižnic, namesto varčevalcev uporabnike bank, namesto kupcev uporabnike ali koristnike storitev trgovskih centrov. Manjkajo le še uporabniki šol.