Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
bmk
kratica za (boli me kurac), izražanje ravnodušnosti do določene situacije
V skrajšani obliki se je btk podobno kot (rtm) prvotno uporabljal zgolj v pisni obliki pri komuniciranju preko spleta in sporočil SMS, a je med mladimi prešel tudi v govorjeni jezik.
Ker gre za kratico, je pravilen izgovor bə-mə-kə, torej besede ne izgovarjamo v celoti, temveč izgovorimo vsako črko posebej, kot da bi besedo črkovali.
Primer:
Si slišal, Polona je po novem samska.
Ah, bmk, sem zaseden.
Crkn
Fraza Crkn je bila relativno pogosta fraza predvsem na območju Nazarij, pozneje pa se je seveda razširila na širše območje. Beseda se je prvotno uporabljala namesto fraze "na zdravje", kasneje pa je bila uporabljena še tudi kot mašilo in žaljivka.
da bi te pes povohal
olepšana kletvica, ki izraža nezadovoljstvo, zmerja z nevrednežem, ničetom
Verjetno prvotno: "da bi te pes poscal", po zgledu zmehčanih "JEBEla cesta", "PIšuka",...
Možen pa je drugi izvor iz fraze "še pes ne povoha", ki pomeni, da je nekaj zelo neopaženo, zapostavljeno:
prim. ... na vsak način so ta mali hoteli zadnji model legokock, ko pa so jih dobili, so že naslednji dan stale v kotu in jih še pes ne povoha!"
V tem primeru bi fraza, "da bi te pes povohal" pomenila, da si sedaj tako ničvreden, da te še pes ne povoha, cinično pa ti vseeno želim ta privilegij povohanja.
Desko dvignit
Grem lulat (moški). Prvotno na piknikih, ko so šli fantje lulat za drevo rekoč grem "desko dvignit", namig na lulanje na navadnem stranišču, ko je treba straniščno desko dvignit, da se ne poškropi.
(dilo dvignit)
dilo dvignit
moški gre odtočit.
Namesto "Grem lulat" (moški). Prvotno na piknikih, ko so šli fantje lulat za drevo rekoč grem "desko dvignit", namig na lulanje na navadnem stranišču, ko je treba straniščno desko dvignit, da se ne poškropi.
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
fensi šmensi
negativna oznaka za nekaj pretirano imenitnega
Prvi del izraza (//fensi//) je poslovenjena angleška beseda fancy, ki kot pridevnik pomeni nekaj imenitno izgledajočega, okrašenega, izstopajočega.
Drugi del izraza (//šmensi//) pa je tvorjen s pomočjo t.i. šm reduplikacije, pri kateri vzamemo prvotno besedo in jo enostavno ponovimo, le da njen začetek zamenjamo s šm. S takšnim skorajda otroškim rimajočim se posmehovanjem izrazimo negativen odnos oz. prezir do prvotno nevtralnega pomena izvorne besede.
Zelo verjetna je tudi povezava z nemško besedo schmecken, ki pomeni biti všečen, izpeljanka katere pa je v Sloveniji tudi šmeks, ki slabšalno pomeni nekoga, ki misli da je večvreden.
Marjetka si ful želi, da bi vsi videli, kako bogat je njen očka. Vedno se oblači v neke fensi šmensi cunje.
freht
Freht (široki izgovor) označuje zelo zanimivo in razmeroma redko, a staro navado, ki je verjetno doma bolj na Gorenjskem. Gre za voščenje in obdarovanje na dan pred osebnim praznikom, prvotno verjetno godom, danes lahko tudi rojstnim dnem.
Soroden je glagol ofrEhtati 'hrupno voščiti in obdarovati'(tu je naglašeni e ozek).
Glej še ofreht
Furam safr
Trpeti (safr iz ang. besede //suffer//), Početi mukotrpno opravilo (šola, delo, ...)
Beseda je septembra leta 1995 spontano nastala v družbi 19 študentov fizike na štiritedenskem absolventskem potovanju po Španiji in Portugalski. Takrat Španija še ni imela davkov na alkohol in je safr prvotno označeval posledice prevelikih količin zahrbtnega portovca. Po povratku se je beseda hitro razširila po ljubljanskih lokalih in je kasneje označevala še vse ostale oblike trpljenja študentskega živlenja.
Jeseni 1995 sva se bendu "Deca debilane" pridružila Dodo na kitari in jaz na basu. Kunstl, pevec, je med pavzo rekel: "Fanta, sej dobr igrata, sam pogrešam v tej muski več safra." Potem smo se režali kot norci. Od takrat naprej se je 'safr' razširil naokoli. Lahko da smo bili mi, lahko da študentje fizike, ali so bile pa zvezde tako postavljene takrat. Kdo ve.
> primer rabe
izginiti kot kafra
Kafra je bela, kristalna substanca aromatičnega, močnega, prodornega vonja. Pridobivajo jo iz smole tropskih dreves (največ iz Daljnega vzhoda), uporablja pa se v glavnem v farmaciji, kot del raznih blažilnih mazil (npr. "tigrova mast") in pripravkov za lajšanje dihalnih težav, svojčas pa so jo v lekarnah prodajali kot priljubljeno sredstvo za lajšanje zobobolov ("Dal je kafro na zob."). Bila je tudi sestavina ene od prvih umetnih mas, celuloida (izdelovali so ga iz zmesi kafre in nitroceluloze oz. kolodija ali raztopine strelnega bombaža) in je prvotno služila kot nadomestek slonovine za izdelavo biljardnih krogel, kasneje pa filmskega traku in plastičnih ("celuloidnih") punčk. Zaradi svoje velike vnetljivosti, zlasti nesreč pri predvajanju filmskih trakov, so jo izpodrinile varnejše umetne mase, še zdaj pa iz celuloida izdelujejo nekatere ping-pong žogice, zato ob zažigu le-te lahko zavohamo oster vonj po kafri.
Najbolj opazna lastnost kafre je (poleg njenega močnega vonja), da močno ...