Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
24/7/365/∞
večno in vsak dan in vsak trenutek; različica 60/60/24/7/365/∞
2x okol' kepe
Predvsem kadar govorimo o tem, kako bi se kaj moralo izvesti (zelo pogosto gre za očetovske vzgojne ukrepe, po možnosti kot nasvet za tuje otroke) imamo polna usta te zveze, ki pomeni toliko kot oklofutati. Npr.:
"Če te tamal ne uboga, dvakrat okol' kepe, pa je"
"Jest ne vem, kaj je sploh še za razmišljat - dvakrat okol' kepe ga je treba, pa bo vse, kok'r je treba!"
Možna je tudi različica: ene dve okol' kepe.
>(dobiti okoli kepe)
> (kepa)
ajčau
Primorska različica izraza krneki, bodisi izrečena namesto slednjega ali dodana v poudarek.
A: "In, kako se ti je zdela razstava abstraktne fotografije?"
B: "Ma krneki ajčau, mona."
A je tvoj oče steklar ?
To vprašanje se postavi osebi, ki s svojim neprosojnim telesom nekaj zakrije, ponavadi je to TV sprejemnik. Namen vprašanja je, da se ta oseba premakne na nemotečo pozicijo.
Vidimo torej, da ima to vprašanje zvezo s steklarstvom, saj če bi oseba bila prozorna / prosojna, ji tega vprašanja ne bi postavili.
----
Različica: "A te je glažar delal?"
Glažar pomeni steklar (primerjaj glažuta - steklarna, predvsem v 19. stoletju, glaž - kozarec, glažuna - črepinja).
aškrc
Na Srednji pomorski šoli v Piranu (Portorožu) je bil v zgodnjih sedemdesetih letih med dijaki zelo popularen izraz aškrc, ki je v osnovi pomenil jebi se, pojdi v tri krasne, pojdi v tri krasne PM, goni se, odjebi, pojdi v kurec, marš v kurec. No, in iz te zadnje različice je nastala najprej beseda aškerc in kasneje skrajšana različica aškrc.
marš v kurec, izgovorjeno na hitro, zveni podobno kot --> aškrc
Izraz pa je nastal zato, ker smo dijaki imeli zelo hudega profesorja slovenščine, ki je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi nas (dijake) prepričal, da bi ne uporabljali vulgarnega izrazoslovja med seboj. Taisti profesor je bil zelo navdušen nad slovenskim pesnikom Antonom Aškercem. Nastala je beseda aškrc. Volk (profesor) je bil sit, in koza (dijaki) je bila cela (zadovoljni).
Res pa je tudi, da se profesor ni mogel načuditi, od kod naenkrat med dijaki tako zanimanje za njegovega priljubljenega pesnika Aškerca. Povsod ga je bilo polno, med poukom, med odmori, na avtobus...
bak
Bak naj bi bila po naših dešifrirnih slovarjih različica besede za bika, torej samca govedi.
Dotična beseda se je v splošno uporabo prenesla kakšno leto nazaj in sicer s strani sošolca iz Radgone, ki jo je v tem obdobju uporabljal strjeno in koncentrirano približno 3 krat na vsak izrečen stavek.
Uporabimo jo lahko v naslednjih primerih:
1. v primeru nestrinjanja z naslovnikom: ti si taki bak
2. v primeru da ti naslovnik pove nekaj smešnega o nekom drugem: kaki bak je tou
3. v primeru, da naslovnik naredi smešno stvar/situacijo: ti si pa res bak od baka
bala
beseda "bala" je primorska različica besede "bedno"
izhaja iz italijanskega stavka "Che palle" ali "Che balle", kar bi pomenilo "Oh, kako bedno..."
"Palle" v italijanskem jeziku pomeni "jajca, moda".
Npr: "No' romper' mi le palle."
"Ne mi razbivat jajc."
"Kaj mi razbivaš bale!"
bezati
V malo starejšem pogovornem jeziku dregati, tudi v smislu spolnosti. Morda iz tega izraza izhaja tudi beznica, kraj, ki je lahko povezan s prostitucijo. Dovršna različica je pobezati. Izgovori se s polglasnikom.
"A bo kaj za pobezat?"
blendati
Utripajoče (po)svetiti z avtomobilskimi lučmi, s čimer vozniki med seboj komunicirajo: opozarjajo se na policijske kontrole (radar), spolzko, zožano ali kako drugače nevarno in nepregledno cestišče, na to, da nam ne delajo luči, da vozimo prehitro ali nevarno, v križišču nam dajo prednost ...
Dovršna različica je poblendati. Glej tudi (blicati).