Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Begunje
Primer uporabe: "A si iz Begen*, al kaj?" = ti si debil
"A ta hod tud Avsenike poslušat?" - se ta hodi tudi v Begunje (Avsenikov roijstni kraj) zdravit?
*Begne = tako pač pri nas na Gorenjskem izgovorimo Begunje:)
Za nevedne: v Begnah je psihiatrična bolnišnica.
Sinonimi: (Polje), (Idrija), Vojnik, Ormož, Hrastovec, Črna, Studenec
Primer: "On je samo še za v Polje."
bendeho
Poslovenjena beseda, ki izhaja iz španske besede "pendejo" (vendar se pomen besede razlikuje od pomena španske besede, prav tako pa izgovorjava - bendeho z B-jem.), iz katere je nastala beseda bendeho in izpeljanke bendehouc, bendehoušna, bendehati, bendehouci, zbendehan, ... in so pogosto uporabljene v pogovoru od približno 2000 do 2002 naprej na območju Žirov (Rovte, Slovenija). Beseda označuje neumnost, bedarijo, krneki, nesmiselnost. Je slabšalnica za osebe, ki imajo težave s problemi, ki pogosto uživajo alkohol, poslušajo glasno glasbo in govorijo bedarije, itd., nadomešča pa tudi veliko besed in stavkov samo s stavkom kot je npr. un je en bendehouc, tistu je ena navadna bendehoušna."
Uradnih virov o uporabi in izvoru te besede ni, vendar se da resničnost pomena besede in pogostosti uporabe v Žireh preveriti pri večini od 13 do 25 let starih prebivalcev Žirov z nasčednjim vprašanjem: Kaj veš o besedi bendeho?
"To je prišlo do nas, ko se je sokrajan, ki veliko potuje, vrnil z dolgega...
biti 'ap'
Izraz bojda izvira iz SV Slovenije, iz sladkovrškega konca (Sladki Vrh-Zg.Velka), najbrž povzet iz nemščine, pomeni pa osebo, ki je na tak ali drugačen način 'uničena', utrujena, zmatrana, izčrpana itd. Okno tega izraza je zelo široko...
Primeri uporabe: "Joj, jaz sem tak ap. Nebi smela tistega litra bambusa spit." "Uf, kako lavfanje. Čist' sem ap." "Težki izpit...celo noč nisem spala. Sem totalno ap."
brt
brat (slovenska različica "bro")
Besedo "brt" uporabljajo lublanski modeli oblečeni v zlate Adidas trenirke in člani TM.
Primer uporabe: "Brt, ni frke".
Čorniti
Čorniti čornem dov., čornite
1. //na hitro nekaj vzeti//: preden je odšel, je z obešalnika čornil plašč; iz peresnice je čornil svinčnik in začel pisati; s police je čornil knjigo in se poknil na kavč
2. //ukrasti, odtujiti//: iz denarnice je čornil 5€; v trgovini je čornil pločevinko piva; čornili so mu telefon; v draguljarni je čornila nekaj nakita; naslov za svoj film je čornil od enega že posnetega filma; v svoj film je vstavil glasbo, ki jo je čornil v nekem že obstoječem filmu;
3. Čorniti ga //iti, oditi, odpraviti se//: po plačanem pivu ga je čornil proti domu, preden je šla domov, ga je še čornila k prijateljici; skupaj so ga čornili do gostilne, proti domu je čornil šele pred nekaj minutami
4. Čorniti (ga)
pospešeno odditi, zbežati povozil je pešca in (ga) kar čornil naprej; ropar (ga) je čornil s kraja zločina v roku nekaj minut
5. //priti//: policija je na kraj zločina čornila kmalu po zločinu, po dolgi noči je čornil domov šele okoli 5. ure zjutraj;
PRIMERI MEŠANE UPORAB...
draga bralca
začetki uporabe te fraze izvirajo v letu 2005, s spletnega bloga Slepo črevo, kjer avtor tako pojasnjuje:
:**Zakaj stalno nagovarjas “draga bralca”?**
:Malo zato, da vadim pisanje dvojine, malo pa zato, ker to nekako odraza majhnost tegale bloga. V primerjavi z raznimi stranmi, ki imajo po tisoce obiskovalcev dnevno, je stevilka tukaj precej manjsa in “draga bralca” to malo zafrkljivo ponazori.
Raba se je kasneje razširila še na nekatere druge bloge, a nikoli tako konsistentno kot je frazo uporabljal Crni.
----
Podobno je Marcel Štefančič Jr. v uvodnem pozdravu Studia City govoril "spoštovana gospoda", a iz drugačnih vzgibov. Bivši predsednik Kučan in nadškof Rode sta se namreč nekoč izrekla, da gledata Studio City, zato jima v uvodu nameni pozdrav.
Drekoberlandija
Drekoberlandija je rodni kraj drekoberjev.
Primer uporabe:
Joj joj joj, ti pa že nisi mešter, ampak si navaden drekober iz Drekoberlandije.
džazno
tudi: žazno
Ta ljubljanska beseda ima kot pridevnik precej nedoločen pomen (predvsem pragmatičen), kot prislov pa pomeni zelo, ima pa šaljiv prizvok. Lahko se rabi pridevniško ali prislovno ("Potem je pa spet svoje džazne pravljice začela napletati ..." oz. "Ja, kar naj sama zrihta, ko je tako džazno pametna/lepa!"). Naglas na prvem zlogu.
Ta beseda je bila v devetdesetih menda splošno razširjena med ljudmi, tedaj v poznih dvajsetih ali zgodnjih tridesetih. Prvotno je res pomenila nekaj super, krasnega, sčasoma pa je zaradi pogoste uporabe dobila šaljiv prizvok, predvsem pa pomen, da govorec neko stvar opisuje kot resnično dobro, in mu poslušalec to tudi verjame, govorec sam pa o tem dvomi ali sam pri sebi celo zanika.
Včeraj jo je spodrival "džabest" in danes "ultimativno"
enovrstne kotalke
Beseda kotalke je sestavljena iz dveh besed: kotaleče drsalke. S tehnično izpopolnitvijo so kolesca, namesto pravokotno (klasične kotalke), postavljena v eno vrsto (dva, tri, štiri ali pet kolesc, odvisno od namena uporabe). Ne glede na razvrstitev kolesc gre za drsalke (skates) na kolescih, zato menim, da je utemeljeno zadržati besedo kotalke in ji pred njo dodati pridevnik enovrstne. Izraz je natančen, gospodaren, lahko izgovorljiv in izhaja iz domače besede. Nanaša se samo na opremo, glagol pa ostaja nespremenjen, torej kotalkati, prav tako tudi uporabnik : kotalkar(ica).
Slednje ne moremo trditi za besedo rolerji, rolar(ica) (oseba na rolerjih)ali še bolj napačno rolke (kotalkarska deska), rolkar (oseba na kotalkarski deski), ki se uporablja še pogosteje. Obe sta zavajajoči in težko izgovorljivi; še posebej pri sklanjatvi.
In kako so se odločili nekateri drugi narodi:
1.Klasične kotalke se v angloameriškem okolju imenujejo Roller Skates. Ko so kolesca postavili v eno vrsto pa so jih v...