Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
γίγνομαι
d. m. [Et. iz g'enē, g'eno; lat. gigno, nātus iz gnatus, nāscor, nem. Kind, Knabe; gršk. še κασί-γνητος, γνωτός, γνήσιος, γόνος. – Obl. fut. γενήσομαι, aor. ἐγενόμην, pf. γεγένημαι, γέγονα; ep. aor. 3 sg. γέντο, iter. γενέ-σκετο, pf. 3 pl. γεγάᾱσι, inf. γεγάμεν, pt. γεγαώς, ῶτος, υῖα, plpf. 3 du. γεγάτην; poet. pf. pt. γεγώς, ῶσα, gen. ῶτος; NT aor. ἐγενήθην; ion. γίνομαι] I. postanem, nastanem 1. rodim se; ἐκ, παρά, ἀπό τινος: rodim se komu, izviram od koga; εἴκοσιν ἔτη γεγονώς 20 let star; pf. pogosto s prez. pomenom εὖ, καλῶς; sem plemenitega rodu. 2. o stvareh: nastanem, sem, nastopim ἄνεμος, dogodim se, pripetim se, zgodim se, rastem, vršim se μάχη, ἀγορή, πόλεμος; τὰ γιγνόμενα ἐν ἀγρῷ pridelek, dobitek; o dohodkih in denarju: do-, prihajam, dotekam, καρποὶ οἱ ἐκ τῶν ζῴων γιγνόμενοι dohodki od živine, τὸ γιγνόμενον dohodek, dobiček, izkupilo, zaslužek, prejemek, τὰ γεγενημένα, τὰ γιγνόμενα dogodki, preteklost, resnica; λέγω τὰ γιγνόμενα povem resnico; τὸ γενησόμενον uspeh; γίγνετα...
δέ
[Et. sor. lat. de, slov. do, nem. zu, gršk. še δή, ὅ-δε, -δε] členica, ki stoji navadno na drugem, pogosto tudi na tretjem mestu 1. a) pomenja nasprotje: pa, ali, toda; μὲν … δέ sicer (pač) … toda (ampak), z ene strani … z druge, deloma … deloma; οἱ μὲν … οἱ δέ eni … drugi; dostikrat se μέν ne prestavlja; b) ampak; c) v vprašanjih za τί, τίς, τίπτε (in) vendar. 2. izraža prehod k novemu stavku ali veže posamezne stavke in, nadalje, torej; pogosto se ne prestavlja. 3. veže vzročne stavke: kajti, namreč ἀλλ' ἐμέθεν ξύνες ὦκα, Διὸς δέ τοι ἄγγελός εἰμι. 4. v poreku, zlasti za pogojnim, časovnim in primerjalnim prorekom: tako, vendar, potem, marveč. 5. za parentezami in daljšimi medstavki, ako se začetek stavka ponavlja: torej, kakor rečeno, Prot. 313. a ὃ δὲ περὶ πλείονος τοῦ σώματος ἡγεῖ, τὴν ψυχήν, … περὶ δὲ τοῦτου. 6. v zvezi z drugimi členicami: καὶ … δέ pa tudi, razen tega; οὐδέ … δέ tudi ne; δὲ καί pa tudi (celo); δέ τε, δέ – τε in tudi, pa tudi; δ' αὖ a zopet, nasproti; δέ γε naspro...
δια-πνέω
1. diham, piham skozi. 2. razpiham, raznesem; zlasti pass.: izginem, razpršim se.
εἰς
, ion. in staroat. ἐς [Et. iz ἐν-ς] I. kot adverb noter; ἐς δ' ἄγε pelji noter,. II. predlog z acc: noter, v izraža smer v notranjost kake stvari (opp. ἐκ) rabi se pa 1. krajevno (na vprašanje kam): v, na, k, proti, do; εἰς τὴν ἀγορήν na ljudski shod, εἰς Ἀγαμέμνονα k Agamemnonu, κατέφυγον εἰς αὐτούς k njim; zlasti se rabi a) pri imenih narodov, kjer stoji narod za deželo: εἰς τοὺς Καρδούχους ἐμβάλλω (v deželo Karduhov), εἰς Πέρσας = εἰς Περσίδα, ἡ εἰς Βοιωτοὺς ὁδός (v Bojotijo); pren. κατέστη εἰς τὴν βασιλείαν nastopil je vlado; b) eliptično z gen.: εἰς Ἀίδαο(sc. οἶκον) v Had, ἀνδρὸς ἐς ἀφνειοῦ v hišo premožnega moža, ἐς πατρὸς ἀπονέεσθαι, ἐς διδασκάλου φοιτῶ v šolo hodim, φέρων ἐς σεωυτοῦ v tvojo hišo, εἰς ἐμαυτοῦ k meni, εἰς Ἀθηναίης v Atenino svetišče; pri Hom. Od. 4. 581 stoji celo ἄψ δ' εἰς Αἰγύπτοιο … στῆσα νέας (dostavi ὕδωρ ali ῥοάς); c) pri glagolih: govoriti, javiti, oglasiti, pojaviti se pomenja εἰς τινα pred kom, vpričo koga: ἀποδῦναι εἰς τὸ φανερὸν vpričo vseh, αἱ ἐς φανε...
ἐπί
[Et. sor. lat. ob iz opi, gršk. ὄπι(σ)θεν, ὀπίσσω] A adv. gori, sem(kaj), pri tem, nato, povrhu, ἐπὶ δέ razen tega; za imenom ἔπι. B praep. I. z gen. 1. kraj. a) na vprašanje kje? pri, na, v, poleg, pred, vpričo, ἐπὶ γῆς na zemlji NT, ἐπὶ νηῶν, ἐπ' ὤμων φέρω, ἐπὶ τοῦ προαστείου v predmestju, ἡ ναῦς ἐπ' ἀγκυρέων ὁρμεῖ ladja je na sidrih zasidrana, ἐπὶ τῶν πηγῶν pri studencih, ἐφ' ἵππων na konjih, αἱ ἐπὶ Λήμνου νῆσοι poleg Lemna ležeči otoki, τὰ ἐπὶ Θρᾴκης pokrajine na meji Trakije, ἐπὶ μαρτύρων pred pričami, ἐπὶ προσπόλου μιᾶς naslanjajoč se na eno služkinjo; tako pri glagolih mirovanja εἶναι, μένειν, καθῆσθαι, ἑστάναι, κατακεῖσθαι, μένω ἐπὶ τούτων zadovoljen sem s tem; ἐπὶ νόσου ἔχεται ἡ πόλις se nahaja v stiski, ἐπὶ ξυροῦ ἀκμῆς gl. ἀκμή; ἐπὶ στόματος v ustih, ἐπὶ βάτου na mestu, kjer se govori o trnu, εὐχὴν ἔχοντες ἐφ' ἑαυτῶν imeli so obljubo na sebi, ἔρχομαι ἐπὶ νεφελῶν prihajam na (po) oblakih NT; b) na vprašanje kam? pri glagolih premikanja: v, na, proti, ἔφευγε ἐπὶ Σάρδεων proti S...
ἔχω
[Et. iz σέχω, seg'hō, gršk. še Ἕκτωρ, nem. Sieg. – Obl. impf. εἶχον, fut. ἕξω, -ομαι, σχήσω, -ομαι, aor. ἔσχον (σχῶ, σχοίην in σχοῖμι, σχές, σχεῖν, σχών); med. ἐσχόμην, pf. ἔσχηκα, ἔσχημαι, adi. verb. ἀν-εκτός, -εκτέος, ἀνασχετός; vzpor. obl. ἴσχω; ep. pr. cj. 2. sg. ἔχῃσθα, 3. sg. ἔχῃσι, inf. ἐχέμεν, impf. tudi ἔχον, -όμην, iter. ἔχεσκον, fut. inf. ἑξέμεν, aor. inf. σχέμεν; med. ind. σχέτο, opt. 3. pl. σχοίατο; act. aor. (tudi poet.) ἔσχεθον, σχέθον, inf. σχεθέειν, pf. (συν)όχωκα, plpf. pass. 3. pl. (ἐπ) ώχατο]. A act. I. trans. 1. držim, grabim, nosim, prijemljem, imam v rokah, κάρη ὑψοῦ držim kvišku, ὄπιθεν zapognem, ἀσπίδα πρόσθε držim ščit pred seboj, ἀμφὶς (οὐρανόν) držim narazen, ločim, ζυγὸν ἀμφίς nosim jarem, λόφον ὑπὸ ζυγῷ držim (mirno) tilnik pod jarmom, τὶ χειρί, χερσί, διὰ χειρός, ἐν, μετὰ χερσί imam v rokah, τινὰ χειρός (ποδός) držim, zgrabim koga za roko (nogo), ἧπαρ držim skupaj, εὐεργεσίαι αὐτοὺς εἶχον vezale so jih dobrote. 2. posedujem, imam (v posesti) θρόνους, οἱ ἔ...
-θεν
priponka 1. izraža (na vprašanje odkod?) premikanje od kakega kraja stran: οὐρανόθεν z neba, οἴκοθεν z doma, θεόθεν, ἄνωθεν od zgoraj, ἔκτοσθεν vun; včasih pristopa (zlasti pri Hom.) ἐκ in ἀπό: ἐξ οὐρανόθεν, ἀπό Τροίηθεν. 2. v ἐμέθεν, σέθεν, ἕθεν = ἐμοῦ itd.
νάρθηξ
, ηκος, ὁ 1. narteks, trstiki podobna rastlina, trstikova palica; tako palico z bršljanom ovito je nosilo zlasti spremstvo Bakhovo. 2. puščica, škatljica, posoda za zdravila in mazila.
ὅπως
, ep. tudi ὅππως, ion. ὅκως (korel. k πῶς) I. adv. 1. relat. in v zav. vpraš. kako, kakor, na kakšen način, (tako) kakor, ὅπως ἄν (κέ) kakorkoli, kakor pač, οὐ γὰρ οἶδα, παιδείας ὅπως ἔχει ne vem, kako je z njegovo izobrazbo, ὅπως ἔχω kakor sem pač, ne da bi se pripravil, takoj; posebno pomni zvezo: οὐκ ἔσθ' ὅπως nikakor ne, po nobeni ceni, nikoli, οὐκ ἔσθ' ὅπως οὐ vsekakor, na vsak način, gotovo, οὐκ ἔσθ' ὅπως ποτέ ni mogoče, da bi kedaj, οὐκ ἂν γένοιτο τοῦθ' ὅπως ἐγὼ οὐ φανῶ τοὐμὸν γένος vsekakor bom svoj rod odkril; οὐ γὰρ γένοιτ' ἂν ταῦθ', ὅπως οὐχ ὧδ' ἔχειν kajti ne more se zgoditi, da bi to ne bilo tako, kajti to se ne da izpremeniti (= kar je storjeno, nestorjeno več ne bo, Valjavec), οὐχ ὅπως … ἀλλ' οὐδέ ne samo ne … ampak niti; οὐχ ὅπως kam li, οὐχ ὅπως … ἀλλὰ (καί) ne samo ne … ampak celo. 2. pri sup. = kar, čim ἄριστος. II. veznik 1. v časovnih stavkih (= ὅτε) ko, kadar, bržko (= ὅπως τάχιστα), kadarkoli. 2. finalno (s cj., opt. ali ind. fut.) da (bi), zanikano: ὅπως μή da n...
ὅς
, ἥ, ὅ pron. rel. [Et. iz jos, jā, jo-d; strslov. i, ja, je, jego, jemu; slov. n-jega, n-jemu itd. – Obl. ion. vedno τό; gen. οὗ, ἧς, ep. ὅο, ὅου, ἕης; ion. τοῦ, τῆς, τοῦ; dat. pl. οἷς, αἷς, ep. οἷσιν, ᾗσι in ᾗς; ion. τοῖς, ταῖς; poleg tega ὅστε, ep. ὅτε, ἥτε, dor. ἅτε; nom. pl. n. ἅτε, acc. pl. fem. τάστε] kateri, katera, katero, ki, koji; posebno pomni: 1. ἔστιν ὅς marsikateri, εἰσὶν οἵ nekateri, οὐδεὶς ὃς οὐχί vsakdo. 2. οὗ kje, kdaj, ἀφ' οὗ, ἐξ οὗ odkar, potemko, ἐν ᾧ dokler, medtemko; εἰς ὅ, μέχρι οὗ dokler (ne), dotedaj, da; ἀνθ' οὗ, δι' ὅ zakaj, čemu; ἐφ' ᾧ pod pogojem, da. 3. včasih ima ὅς tudi drug pomen, in sicer a) finalen z ind. fut. ὅπλα κτῶνται, οἷς ἀμυνοῦνται τοὺς ἀδικοῦντας da bi ž njim odbili; b) kavzalen = ὅτι ker: θαυμαστὸν ποιεῖς, ὃς ἡμῖν οὐδὲν δίδως; c) konsekutiven, zlasti ako stoji v prejšnjem stavku οὕτως, τοσοῦτος itd.: οὐκ ἔστιν οὕτω μῶρος, ὃς θανεῖν ἐρᾷ; d) hipotetičen: βέλτερον ὃς φεύγων προφύγῃ κακὸν ἠὲ ἄλφη; νεμεσσῶμαί γε μὲν οὐδὲν κλαίειν, ὅς κε θάνῃσι; τ...
Dostopnost