Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
μετα-βάλλω
(tudi v tmezi; gl. βάλλω) I. act. 1. trans. premetavam, preobračam δέμας, obrnem νῶτα, izpreminjam ὄνομα, μορφήν, δίαιταν, krotim, brzdam ὀργάς. 2. intr. obračam se, izpreminjam se, izpreminjam svoje mnenje, odpadam h komu πρός τινα; pt. μεταβαλών se more pogosto prevesti z: nasproti εἴ τις μεταβαλὼν πυνθάνοιτο, ἐκ τούτου μεταβαλὼν ἔλεγεν. II. pass. in med. 1. obračam se (drugam), izpreminjam si (ime v kaj), zavijem (na levo, na desno), menjam mnenje. 2. (za)menjam τὰ ἱμάτια, τί τινος kaj za kaj, ὤνια kupčujem, tržim. 3. τὰ ὅπλα mečem (ščite na hrbet).
μετα-μέλω
1. act. samo impers. [μεταμέλει, -μελήσει, -έμελε, -εμέλησε] premislim se, μεταμέλει μοι kesam se česa, žal mi je; tudi z inf., μή in dat. pl.: μετεμέλησέ οἱ τὸν Ἑλλήσποντον μαστιγώσαντι kesal se je, da je dal bičati. – abs. μεταμέλον αὐτοῖς ker jim je bilo žal, ker so obžalovali. 2. pass. μεταμέλομαι [fut. μεταμελήσομαι, aor. μετεμελήθην] premislim se, kesam se, obžalujem, μετεμέλοντο οὐκ ἀναστάντες ker niso vstali, τὸ μεταμελησόμενον kesanje.
μετα-στρέφω
[gl. στρέφω; aor. pass. μετεστρέφθην in μετεστράφην] 1. act. a) trans. zavrtim, obrnem, izpremenim, premislim se νόον, ἦτορ ἐκ χόλου; tudi abs. Od. 2, 67. μή τι μεταστρέψωσιν ἀγασσάμενοι κακὰ ἔργα da le ne povzroče morda prevrata (izpremembe) nejevoljni nad zlimi dejanji: εὐαγγέλιον preobračam, kvarim, pačim NT; pt. μεταστρέψας nasproti, nasprotno; b) intr. obračam se, premislim se; oziram se na kaj. 2. pass. a) obračam se, oziram se nazaj, ogledujem se, brigam se, pazim na kaj τινός; b) izpreminjam se τἀμά, preobračam se NT.
μετ-έωρος
2, ep. μετ-ήορος 2 [Et. μετά + ἄϝορος, gl. ἀείρω] 1. kvišku dvignjen, v zraku (viseč), visoko (v zraku), nad zemljo, na nebu, na širokem morju (Arrian tudi: v sredi pristanišča); zelo narastel ποταμός, μετεώρους ἐξεκόμισαν τὰς ἁμάξας dvignili so vozove kvišku in jih (tako) izvlekli. 2. pren. a) omahljiv, negotov, dvomljiv; b) v napetem pričakovanju, napet, razvnet, razburjen, v nevarnosti. 3. subst. τὰ μετέωρα visoko ležeči kraji (višine), nadzemske stvari, pojavi na nebu, nebesne prikazni; ἀπὸ τοῦ μετεώρου od zgoraj doli.
μέχρι
, μέχρις [Et. iz meg' hr-] 1. adv. do, μέχρι ἐνταῦθα, μέχρι δεῦρο do tukaj; pogosto s predlogi μέχρι πρός, εἰς, ἐπί τι. 2. praep. z gen. do, tja do, μέχρι θαλάσσης, μέχρι οὗ do tja, kjer, μέχρι τούτου ali τούτων do tedaj, tako dolgo, τέο μέχρι; kako dolgo? μέχρι ἐμεῦ do mojega časa, μέχρι του nekaj časa; μέχρι τοῦ δικαίου v mejah pravičnosti = kolikor je pravično, μέχρι τῆς ἐκείνου ζόης dokler bo živel = celo njegovo življenje, μέχρι ὅσου kako dolgo, doklej. 3. veznik dokler (ne), lat. donec, quamdiu; pogosto μέχρι οὗ (= ἕως) dokler ne; a) z ind. μέχρι σκότος ἐγένετο; b) s cj. in ἄν: μέχρι δ' ἂν ἐγὼ ἥκω, αἱ σπονδαὶ μενόντων; pri Her. 4, 119 stoji tudi sam konj.
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
μηχανάω
, nav. d. m. μηχανάομαι, ion. -έομαι [fut. μηχανήσομαι, aor. ἐμηχανησάμην, pf. μεμηχάνημαι (tudi s pas. pom.), adi. verb. μηχανητέον; ep. pr. opt. 3 sg. μηχανόῳτο, pt. μηχανόωντας, impf. 3 pl. μηχανόωντο; ion. opt. 3 pl. μηχανῴατο; pt. μηχανεόμενος] 1. (zvijačno) si kaj izmislim, zasnujem, spletkarim, mislim na kaj, trudim se, prizadevam si, namerjam, kujem naklepe, (posebno o zavratnih in sovražnih naklepih) κακά, ἀτάσθαλα, τινί, ἐπί τινι, τὰ ἔχθιστα, ἔς τινα, οὐδὲν καινὸν ἐπί τινα. 2. umetno izdelam, modro napravim, τεῖχος zidam, λαγόν umetno pripravim, εἴσβασιν poskušam vdreti (v svetišče); zvito izvršim, pribavim si kaj ταῦτα, πᾶν delam z vsemi silami na kaj, uporabim vsa sredstva; storim, delam ταῦτα, iznajdem δύναμιν εἰς σωτηρίαν; pass. μεμηχάνηται τοὖργον moje delo je dovršeno, ἐξ ἀδίκου μεμηχανημένον krivično pridobljeno. 3. povzročim, vzbujam γέλωτα.
ναῦς
, ἡ [Et. gen. νεώς iz νηϝός, lat. navis; acc. νῆα iz νῆϝα = lat. navem. – Obl. gen. νεώς, νηί, ναῦν, νεοῖν, νῆες, νεῶν, ναυσί, ναῦς; ep. νηῦς, νηός in νεός, νηί, νῆα, νῆ', νέα, νῆες in νέες, νηῶν in νεῶν, νήεσσι, νέεσσι in νηυσί; νῆας, νέας; gen. in dat. pl. tudi ναῦφι(ν); ion.: νεός, νηί, νέα, νέες, νέας; dor. νᾱός, νᾱΐ, νᾶες, νᾱῶν] ladja, troveslača, μακρά bojna ladja, μεγάλη tovorna ladja, κατὰ μίαν ναῦν τεταγμένοι tako da je bila ladja za ladjo postavljena.