molékula

delec iz dveh ali več istovrstnih ali raznovrstnih atomov, najmanjši delec snovi, ki ima vse kemijske lastnosti te snovi

napàd

1. nenadno nasilno dejanje, s katerim se hoče kaj pridobiti, doseči ali komu škodovati
2. nagel, razmeroma silovit, a časovno omejen pojav določenih bolezenskih znakov, ki ponavadi prenehajo, lahko pa se ponavljajo

odzív

fiziološka, mišična ali vedenjska aktivnost po kakem dražljaju

okúžba

vdor patogenih organizmov (virusov, prionov, bakterij, gliv, parazitov) v telo in njihovo razmnoževanje, ki mu lahko sledijo klinični bolezenski znaki ali pa ne

psihóza

1. širok pojem za duševne motnje, pri katerih so porušene osnovne psihične funkcije, zlasti čustvovanje, mišljenje in odnos do realnega sveta
2. razpoloženje prebivalstva, ki ga povzroča strah, nemir, napetost

recéptor

1. beljakovinska molekula na plazmalemi ali v notranjosti celice, na katero se specifično vežejo telesu lastne (npr. nevrotransmitorji, hormoni, citokini, rastni dejavniki) ali v telo vnesene (strupi, toksini, zdravila) učinkovine in druge molekule; vezavi na membranski receptor na plazmalemi lahko sledi prenos signala v celico, zavora prenosa signala v celico ali receptorska endocitoza, vezavi na znotrajcelični receptor lahko sledijo negenomski ali genomski učinki
2. konec senzibilnega živca, ki reagira na specifične fizikalne in kemične dražljaje iz okolja ali organizma (lahko je prosti živčni končič ali pa specifična tvorba, ki ima ime po mikroskopskem izgledu, kot npr. telesce, ploščica, betič, vreteno, brbončica, čepek, palička ipd.)

sindróm

kompleks patogenetsko povezanih simptomov in znakov, ki se pojavljajo pri določeni bolezni

teloh

transuráni

radioaktivni kemični elementi, ki v periodnem sistemu elementov sledijo uranu in imajo torej vrstna števila nad 92