Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Oscilatória
oscilatorija; rod nitastih cianobakterij z gibljivimi, ravnimi trihomi premera od 1 µm do več kot 100 µm. Trihomi so grajeni iz diskastih celic, med katerimi ni zažetkov ali pa so komaj opazni. Obarvanost je variabilna od svetlo modrozelene do temno rdeče in skoraj črne. Vse vrste so lahko fototrofne, nekatere so obvezni fotoavtotrofi. Nekatere vrste so zmožne fotosinteze v anaerobiozi ob izrabi sulfida. Splošno so razširjene v sladkih, morskih in brakičnih vodah ter v vlažnih kopenskih okoljih, kjer delajo prevleke. Planktonske vrste imajo plinske vakuole. Tipska vrsta je O. prínceps.
Sphaerótilus
rod po Gramu negativnih, paličastih, obvezno aerobnih, asporogenih bakterij, ki živijo v tekočih, organsko onesnaženih sladkih vodah in v aktiv(ira)nem blatu. Posamezne celice (blodilice) edine (tipske) vrste S. nátans so velike 1-2 x 3-10 µm s subpolarnim šopom bičkov. Celice so običajno nameščene v obliki trihoma (laska), ki ga obdaja ovojnica, sestavljena iz kompleksa polisaharidov, beljakovin in maščob. V bogatih gojiščih ne nastanejo ovojnice. Včasih imajo ovojnice še sluzasto plast, v kateri se nabira železov hidroksid. Trihomi z ovojnicami so običajno na enem koncu pritrjeni na podlago. Izrablja lahko mnogo virov C in N, potrebuje pa vitamin B12, oziroma metionin. V celicah se lahko akumulira polihidroksi maslena kislina.
Spiríllum
spiril; rod po Gramu negativnih, mikroaerofilnih svedrastih bakterij, ki imajo v celicah zrnca poli-beta-hidroksibutirata. Tipska in edina vrsta je S. vólutans, ki ga nahajamo v mirujočih vodah. Vrste S. mínus po sedaj veljavni klasifikaciji ne uvrščamo v rod Spirillum, temveč med "species incertae sedis". S. mínus je kratka in debela spiralna bakterija z dvema ali tremi zavoji. Je naravni parazit podgan, ki so ponavadi zdrave kliconoske. Pri človeku povzroča eno obliko mrzlice od podganjega ugriza, imenovano sodoku. Drugo obliko mrzlice od podganjega ugriza pa povzroča Streptobacíllus monilifórmis .