Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Propiónibactérium
propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...
Streptocóccus
streptokok; rod po Gramu pozitivnih, nesporogenih, kemoorganotrofnih, fakultativnih ali anaerobnih, navadno negibljivih oblastih bakterij, ki se nizajo v verižice. Streptokoki so brez katalaze in oksidaze. Pri presnovi ogljikovih hidratov nastaja kot poglavitni izdelek mlečna kislina. Večino streptokokov lahko uvrstimo glede na polisaharide v celični steni z Lancefieldino metodo precipitacije v serološke skupine od A - P. Nekatere vrste streptokokov so komenzalne, naseljujejo kožo in sluznice prebavil, dihal in sečil človeka in živali. Druge vrste so patogene, izločajo razne toksine, npr. streptolizine, pirogeni toksin in eritrogeni toksin. Nekatere vrste so saprofiti in jih najdemo v naravi, zlasti v mleku. Nekaj vrst je pomembnih pri pripravi mlečnih izdelkov. Tipska vrsta je S. pyógenes, ki je beta hemolitičen in od vseh streptokoknih vrst najbolj patogen. Povzroča angino, šen, škrlatinko, poporodno mrzlico, revmatično vročico in mnoge druge okužbe. Po Lancefieldini klasifikaciji sp...
sulfonamíd
snovi s sulfonamidno skupino SO2NH2. Antibakterijsko deluje sulfanilamid (p-aminobenzen-sulfonamid) in mnogi derivati sulfanilamida. Sulfonamidi delujejo bakteriostatično na mnoge po Gramu pozitivne in po Gramu negativne bakterije in sicer tako, da izpodrinejo zaradi strukturne podobnosti p-aminobenzoično kislino v bakterijski presnovi.
tógavírus
50 - 70 nm veliki virusi z ovojnico. Njihov genom sestavlja enoverižna RNA. Povzročajo bolezni pri različnih vrstah vretenčarjev. Večina okužuje tudi členonožce, ki viruse prenašajo, sami pa ne zbolijo. Vključujejo virus rdečk in skupino alfavirusov, ki zajema virus Sindbis, viruse encefalitisov in virus Semliki Forest.
vírus B19
spada v skupino parvovirusov. Pri otrocih povzroča infekcijski eritem (peta bolezen), pri bolnikih s kronično hemolitično anemijo pa aplastično krizo. Okužba med nosečnostjo lahko povzroči odmrtje ploda.
vírus BK
spada v skupino papovavirusov. Pogosto ga najdemo v urinu oseb z imunsko pomanjkljivostjo. V novorojenih glodavcih povzroča tumorje. Transformira razne vrste celic.
vírus bolezni Kyasanurskega gozda
spada v skupino flavivirusov. Pri človeku povzroča akutno vročico s krvavitvami, razširjen je v Indiji.
Dostopnost