Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
mikrobióta
komenzalni in patogeni mikroorganizmi, ki naseljujejo določeno področje večceličnih organizmov in imajo pomembno vlogo za zdravje svojega gostitelja. Sestavljajo jo različne bakterije, posamezne vrste enoceličnih gliv in parazitov.
Mycoplásma
so najmanjše bakterije, ki so sposobne samostojnega razmnoževanja. Nimajo celične stene, zato so pleomorfnih oblik in jih ne moremo barvati po Gramu. Bakterijsko celico obdaja le troslojna celična membrana z vgrajenimi steroli. Tipska vrsta je M. mycoídes (prej Pleuropneumónia bóvis), ki je povzročitelj goveje plevropnevnomije. Pri človeku je pomembna zlasti M. pneumóniae, ki povzroča okužbe dihal, predvsem atipično pljučnico
Treponéma
treponema; rod tankih, vijačno zvitih paličastih bakterij z ozkimi enakomernimi ali neenakomernimi zavoji. Celice imajo eno ali več aksialnih fibril, ki so pritrjene na obeh koncih protoplazmatskega cilindra. So gibljive in po Gramu negativne. Treponeme se dobro obarvajo z metodo impregnacije s srebrom. Po Giemsi se večina vrst slabo obarva. Najbolje jih opazujemo v temnem polju ali s fazno kontrastnim mikroskopom. Nekatere je mogoče kultivirati in vitro. So striktno anaerobne. Pri človeku najdemo treponeme kot povzročitelje bolezni in kot komenzale. Patogene treponeme vdirajo v telo predvsem skozi sluznico spolovil, od tu pa v kri in organe. Tipska vrsta je T. pállidum. T. pállidum subspécies pállidum in T. pállidum subspécies endémicum povzročata sifilis (lues). T. pállidum subspécies perténue povzroča tropsko bolezen frambezijo, T. caráteum pa bolezen pinto ali karate. V zdravi in bolni ustni votlini nahajamo vrste: T. macrodéntium, T. dentícola, T. orále, T. scolio-déntium in T. vi...