Iskani niz je bil najden v PREVODIH:
Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
abrogation
1.sl odprava, razveljavitev. — Normativno dejanje ali dogodek, s katerim preneha veljavnost pravnega akta.
2. odprava — Normativno dejanje, s katerim preneha veljavnost pravnega akta z učinkom za nazaj.
3. preklic — Normativno dejanje, s katerim se zlasti posamični pravni akti, npr. pooblastitve, razglasijo za neveljavne ali nezavezujoče.
annual leave
sl letni dopust — Odsotnost z dela, ki je v posameznem koledarskem letu namenjena delavčevemu počitku ter preprečevanju bolezni in poškodb pri delu.
autonomy of collective bargaining
sl avtonomija kolektivnega pogajanja
1. — Svobodno in prostovoljno pogajanje med predstavniki delavcev in delodajalcev o vseh vprašanjih glede njihovega medsebojnega razmerja in pravic delavcev brez poseganja oblasti.
2. — Svobodna in prostovoljna določitev vprašanj, o katerih se predstavniki delavcev in delodajalcev želijo pogajati, ter obsega pravic, ki ga želijo določiti.
co-insurance
sl sozavarovanje
1. — Prevzem zavarovalnega tveganja s strani več zavarovalnic, ki se dogovorijo o deležih, ki določajo višino premije, in obsegu tveganja, ki ga prevzamejo.
2. — Zavarovanje, pri katerem zavarovanec v primeru nastanka zavarovalnega primera nosi delež stroškov, npr. delež stroškov zdravljenja.
constitutional monarchy
sl ustavna monarhija — Monarhija, v kateri ustava določa razmerja med temeljnimi državnimi organi in omejuje monarhovo oblast.
contracting party
sl pogodbena stranka — Subjekt, ki sklene pogodbeno razmerje z eno ali več drugimi strankami pogodbe.
contractual liability
sl pogodbena odgovornost — Odgovornost, ki izvira iz pogodbenega razmerja in nastane zaradi neizpolnitve ali nepravilne izpolnitve pogodbene obveznosti, ki je predmet tega razmerja.
contractual obligation
sl pogodbena obveznost, pogodbena zaveza
1. — Obveznost, ki izvira iz pogodbenega razmerja in zavezuje pogodbeno stranko, da nekaj da, stori, opusti ali dopusti.
2. — Pravno razmerje med upnikom in dolžnikom, ki nastane na podlagi pogodbe in v katerem je en subjekt tega razmerja, tj. upnik, upravičen od drugega subjekta, tj. dolžnika, zahtevati, da nekaj da, stori, dopusti ali opusti, dolžnik pa je dogovorjeno izpolnitveno ravnanje zavezan opraviti.