Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
imúnostimulátor
snov, ki spodbuja imunsko odzivnost organizma, kot so npr. lipopolisaharidi po Gramu negativnih bakterij, BCG, Propionibactérium párvum, Bordetélla pertússis, levamisol, itn.
Janthinobactérium
rod po Gramu negativnih heterotrofnih bakterij talnih in vodnih okolij. Tipska vrsta je Janthinobacterium lividum (nekdaj Chromobacterium lividum).
klavulánska kislína
močan inhibitor mnogih beta-laktamaz po Gramu pozitivnih in po Gramu negativnih bakterij. Zato se uporablja v kombinaciji z nekaterimi antibiotiki, ki so občutljivi za beta-laktamaze. Največ se uporablja kombinacija z amoksicilinom. Kombinirani pripravki delujejo tudi na take bakterijske seve, ki so zaradi izdelovanja beta-laktamaze odporni proti antibiotiku samemu. Klavulansko kislino, ki ima razen inhibitornega vpliva na beta-laktamaze tudi neznatno, praktično nepomembno, antibiotično delovanje, izdeluje Streptomyces clavulígerus.
Klebsiélla
rod po Gramu negativnih, negibljivih, nesporogenih paličastih bakterij iz skupine enterobakterij, ki imajo polisaharidno kapsulo. So fakultativni anaerobi in fermentirajo glukozo. Tipska vrsta je Klebsiella pneumoniae. Vrsti K. pneumoniae in K. oxytoca sta pomembni povzročiteljici okužb dihal in sečil, medtem ko vrsti K. terrigena in K. planticola najdemo v okolju.
kloksacilín
polsintetični penicilinski antibiotik, ki deluje na po Gramu pozitivne bakterije in je odporen proti penicilinazi
klorheksidín
1,6-di-(4-klorofenilgvanido)-heksan. Je antiseptik, ki deluje baktericidno na širok spekter po Gramu pozitivnih in po Gramu negativnih bakterij. V večjih koncentracijah deluje tudi sporocidno.
kristálvijólično barvílo
triaminotrifenil metansko bazično barvilo. Uporablja se pri barvanju po Gramu.
Lactobacíllus
laktobacil; rod mlečnokislinskih, po Gramu pozitivnih, homofermentativnih in heterofermentativnih paličastih bakterij, ki so zaradi zelo počasne proteolize glavni dejavniki zorenja sira. Pri tem ima izrazito vlogo L. helvéticus. Tipska vrsta je L. delbrückii. Laktobacile najdemo v mleku in mlečnih izdelkih, na rastlinah, pri človeku in živalih pa v ustih, črevesju in nožnici.