Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
buc
V ljubljanskem pootročenem govoru sem že slišal besedo buc, ki pomeni udarec.
- Pazi, da se ne zadaneš v mizo, da ne bo buc.
- A je bil buc?
Kot medmet označuje enako kot bum:
- Se je skobacal pod stol, pol je pa hotel vstati, pa buc - se je udaril ob prečko ...
Ker se udarec povezuje z bolečino, deloma nadomešča tudi to besedo. Hkrati opozorimo na isti koren (bu), kajti za boleti je zelo razširjeno bubati (tudi med starejšimi v posebno čustvenem govoru: A te buba?).
- A je buc?
- A te buc?
Uporablja se tudi podvojeno za večji učinek.
- A si se v glavco, a te bucbuc?
burek
burek -a m (u) gastr. orientalsko pecivo iz listnatega testa z nadevom: burek s sirom; mesni burek; slani štrudel
Njegova germansko-slovanska ustreznica je štrudelj (jabolčni/sirov zavitek; ljubko imenovan tudi burek sa šećerom, predvsem po prizoru iz filma Kajmak in marmelada, ko Džuro Tanji reče, da njena mama peče burek sa šećerom).
V pogovornem jeziku pomeni burek tudi bedaka, nesposobneža. Primer: "Ste pa res eni bureki!" Seveda je v tej žaljivi rabi besede bolj ali manj prikrita šovinistična ali rasistična vsebina; burek v tem pomenu implicira zabitega in nesposobnega južnjaka, Balkanca oz. Orientalca. Znani ljubljanski grafit iz 80. let je razglašal: BUREK? NEIN, DANKE! Pomen grafita je bil, kajpada, jasen: nočemo Juge, Balkana in Orienta, temveč Zahod, Nemčijo in Evropo.*
Branko Gradišnik je svoje čase govoril, da je burek beseda, ki združuje Vzhod in Zahod. Če namreč prebereš "burek" nazaj, dobiš besedo "kerub" (//Kerub, jej burek!//). Njegovo interpretacijo bi nemara lahko malce...
buter
sl podpreti; koga narediti trmastega; zadeti ob, udariti ob, spotakniti se; suniti žogo v gol, zabiti gol
cambio
sl sprememba; menjava, zamenjava; vračilo (denarja ob nakupu, plačilu); drobiž; tečaj
cefráti
-ám [ce in cə] nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána; cefránje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ blago, rob obleke cefráti se -ám se (á ȃ) Srajca se na rokavih že ~a
cépati
-am tudi cêpati -am nedov. -ajóč, -áje; cépanje tudi cêpanje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) Sadje ~a na tla; poud.: ~ od utrujenosti |padati|; Prebivalstvo ~a od lakote |umira|; Drug za drugim so cepali v dvorano |prihajali|;