Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
za dol pasti
Kadar nas kaj navdušujoče preseneti, rečemo, da je za dol past'. Obstaja tudi različica da dol padeš!
Recimo: nova kopalnica je za dol past', tok je lepa.
Prideš v slaščočarno, not pa tok tort, da dol padeš.
zafepati
(uradniški žargon) predrezervacija sredstev v državnem proračunu
Glagol je nastal iz kratice za obrazec Finančni elementi predobremenitev (FEP) Ministrstva za finance:
"Ne morete več odredb narediti kot imate 'zafepanih' stvari, mi rečemo 'zafepanih' pomeni evidentiranih in ne morete več 'zafepati' kot imate veljavnega proračuna." (Vir: zapis seje Državnega zbora, 2007)
za poflancat
"Za poflancat(i)" se redko sliši kot vzklik zaradi jeze ali razburjenosti, pogostejši je vzklik "za popizdit!". Tako rečemo, ko gledamo poročila ali preberemo kako novico, ali pa tudi, ko se s kom pogovarjamo o kaki taki temi, navadno pa ne v primerih, ko se s kom prepiramo.
Poflancam ti mtko (jo obdelati...spolno)
zastonj se še maček ne goni
1. Ni je stvari brez razloga.
2. Odgovor na vprašanje, če lahko kaj dobiš brezplačno, a je povsem jasno, da je reč plačljiva. Včasih se uporablja tudi zaradi zamenjave, ko rečemo "zastonj", mislimo pa "zaman".
žuta minuta
zariplost (= rumen u lice); trenutek oz. daljše obdobje povečane čustvene občutljivosti; (popizditis).
Brez zamere, ampak imel sem žuto minuto!
Osebi v takšnem stanju grejo vsi na živci, je izredno slabe volje, zato moramo biti zelo previdni, kaj ji rečemo. Ponavadi je vsa iz sebe in "komaj živi". Lahko se poščije v hlače.
μή
ali, če, morda; da ne (bi), da bo; da ne bo; gotovo ne, nikakor ne; razen, mimo;
μή
[Et. idevr. mē prohib. partik.] ne I. nikalnica: 1. v glavnih stavkih: a) ki izražajo opomin, prepoved ali svarilo; navadno se veže z imp. praes. ali cj. aor. μὴ ψεύδεο, μὴ δὴ ἐάσῃς, stoji pa tudi inf. μὴ λιλαίεσθαι, ind. fut. καὶ τἀμά τεύχη μήτ' ἀγωνάρχαι τινὲς θήσουσ' Ἀχαιοῖς; le redko se veže z 2 imp. aor. μὴ ἔνδεο Il. 4, 410, pogosto pa s 3 imp. aor. μή τις ἀκουσάτω, μηδεὶς προσδοκησάτω; včasih stoji eliptično in se ima glagol dostaviti: μὴ τριβὰς ἔτι (ἐμβάλλετε), μὴ πρὸς θεῶν, μή μοι μυρίους ξένους (λέγε); b) ki izražajo zahtevo, da se kaj ne stori: μή οἱ χρήματ' ἔδωμεν, μήπω ἐκεῖσε ἴωμεν(cj. hortativus); c) ki izražajo željo in sicer α.) z opt. pri izpolnjivi želji: μὴ τοῦτο φίλον Διὶ πατρὶ γένοιτο naj bi to očetu Zevsu ne bilo ljubo; β.) z ind. praet. pri neizpolnjivi želji: μὴ ὄφελες λίσσεσθαι o da ne bi bil prosil, μή ποτ' ὄφελον λιπεῖν τὴν Σκῦρον da bi nikdar ne bil zapustil Skira; d) v vprašalnih stavkih α.) kot cj. dubitativus: πότερον βίαν φῶμεν ἢ μὴ φῶμεν εἶναι naj rečemo...
kapitán, kapitánka
1. Častno naslavljanje poveljnika ladje ali letala; namesto kapitan se uporablja tudi naziv kapetan, ki je hrvaški izraz in zato v slovenščini neustrezen.
2. Oseba, ki skrbi za varnost v pristaniščih oziroma različnih tipih pristanišč; poznamo kapitana pristanišča, marine, doka, terminala.
3. Administrativni, vojaški in sodni poveljnik v okviru uprave Beneške republike, lat. capitaneus; poznali so deželnega kapitana, vojaškega kapitana, kapitana Slovanov.
captain (1), port captain (2), lat. capitaneus (3), captain (3)