Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
klopnica
Navadno plastična posoda, lahko pa tudi steklenica, s poklopnim načinom zapiranja, ki omogoča skoraj neprodušno zaprtost in je primerna za večkratno uporabo. O se izgovori široko.
Po glasu poklopa (klip-klop) tudi klipklopka.
kočerja in koserja
Ker Slovenci nimamo prave ustreznice angleškemu dinner (kosilo se, vsaj v naši zavesti, je prej, čeprav se zadnje čase vse pozneje kosi), nekateri za obed okrog 16.00 ali 17.00 raje kot kosilo rabijo kočerja, kar je sklop okrnjenih besed ko**silo in ve**čerja. Kočerja je namreč obed med tema obedoma. Glagol je kočerjati.
Koserja se sliši zelo redko, ponavadi bolj šaljivo in šele po omembi kočerje, ali pa če se komu zareče. Beseda se ne more prebiti v širši krog uporabe, ker zelo spominja na "srati" (koserja). Kljub temu mislim, da bi bila primerna v smislu mizerne popoldanske malice oz. slabega, neokusneha poznega kosila.
V primerih popolnoma neurejene prehrane, kar sledi drugim nevšečnostim, pa se večkrat pojavi celo zakočerja ali bolj spevno zakovirja - nekakšen vse v enem. O okusih in mizeriji tu ni potrebo razpravljati.
Postopek sklapljanja okrnjenih besed je zelo zanimiv. V angleščini je tako npr. nastal brunch (breakfast + lunch). Tudi v slovenščini ima ta način tvorjenja novih bese...
komentár
Novinarsko besedilo interpretativne zvrsti, v katerem novinar ocenjuje, vrednoti, pojasnjuje ...
en editorial
kosmatulja
a) del spolnega organa. Izraz je nastal 11. 4. 2008* v Ljubljani, označuje pa zunanji oz. kosmati del vulve, zato kosmatulja. Iz te besede izhaja, da je zveza "iti na k" primerna tako za moške (kurac) kot za ženske (kosmatuljo).
b) neobrita ženska. * Raba izraza zabeležena v igričarskem mesečniku Joker že pred navedenim datumom. Izraz znan že v sedemdesetih letih, ko so nekatere punce (končno!) odkrile škarje in Gillette. "Ona je še kosmatulja ..." v nasprotju z obrito. Velja tudi za tiste, ki imajo še kocine pod pazduho.
kultúra
1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja
2. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja
3. lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju
4. dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti
5. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo
6. umetno razmnoženi mikrobi, celice
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...