Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
odvratnost
ogabnost, nagnusnost, gnusnost, ostudnost, odurnost, zoprnost, neprijetnost, gnusoba | grozovitost, strahotnost, strašnost, obupnost, groza, groznost, smrdljivost, smrad, osladnost
ogabnost
odvratnost, nagnusnost, gnusnost, ostudnost, odurnost, gnus, stud | strašnost, grozovitost, strahotnost, groza, obupnost, groznost, smrdljivost, smrad, zoprnost, neprijetnost, gnusoba, grozota, huda sramota
pezdeti
Potiho in zelo smrdljivo prdeti (navadno na javnih krajih: cerkev, multiplex kino ...).
Na vprašanje kdo tu tako svinjsko pezdi, je treba odgovoriti: (Kdor ga zvoha, ta ga spoha!)
tudi množinska oblika besede (pezde)
Važno je, kakšen ima pri tem namen, zato primerjaj tudi:
Zahrbten – prdne tako, da ga nihče ne sliši in se pri tem smeje.
Človekoljuben – prdne tako, da imajo tudi gluhonemi kaj od tega.
Dobr pezdec je več vreden kot devet dohtarjev.
scati proti vetru
Po vsem svetu* razširjena prispodoba za odporništvo oz. (odvisno od govorca) nesmiselno, jalovo početje.
Glede na slabšalno konotacijo (če ščiješ proti vetru, si moker in smrdiš), se navadno uporablja kot opomin nekonformistu:
- Ne moreš celo življenje proti vetru scat!
- Ni dobro scati proti vetru.
- Za zaslužek je potrebno scati v tisto smer, kamor veter piha.
Reklo HOMO SAPIENS NON URINAT IN VENTUM uživa velik ugled v Amsterdamu, kjer so mu namenili posebej imenitno mesto.
Izraz menda izhaja iz morjeplovskega izročila. Še danes je poznan običaj, da po uspešno preplutem težavnem delu Cap Horna (Le Caillou) mornarji pridobijo pravico scanja proti vetru.
Po Nemčiji kroži vic, ki je smešen verjetno samo njim:
- Zakaj imajo Bavarci rumene trebuhe?
- Ker ščijejo proti vetru. (ha,ha,...)
Po Sloveniji kroži vic:
- Zakaj so Kitajci rumeni?
- Ker ščijejo proti vetru.
Leta 1973 je bila v najožjem izboru takrat popularnih Mao Cetungovih misli tudi naslednja:
Vse na svetu je s...
smrdi kot medmašni kozel
prdnež; nekdo, ki prdne med mašo - ne moreš pobegniti, vsi vedo, da si ti in kraj je, kjer je res sramotno in nedostojno prdeti
smrdljivija
Ekspresivni neologizej za smrad in pomensko blizke izvedenke.
šupkovina
Sam. ž. sp.
Šupkovina, -e, -i (tekočina)
Izhaja iz besede "šupak", ki pomeni anus, ritno luknjo.
Znoj, ki izhaja iz okolice anusa. Navadno jo spremlja izrazit, jedek vonj.
Najpogosteje jo zaznamo v poletnih mesecih ali pa takoj po telovadbi.
Kdo se ni preoblekel? Šupkovino voham prav do katedra.
V fitnesu je spet smrdelo po šupkovini.
Druga poimenovanja: ritni znoj, ritni švic, ...
* V uporabi je tudi izraz "POŠUPKOVINA". Uporabimo ga le v primeru, da smo povsem prepričani, da je znoj zares spolzel po anusu.
Prav imaš, to je definitivno vonj po sveži pošupkovini.