Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Pediocóccus
pediokok; rod oblastih, nikoli podolgovatih, po Gramu pozitivnih, negibljivih, nesporogenih, fakultativno anaerobnih mlečnokislinskih bakterij v paketih po štiri, redkeje po dve, ki potrebujejo rastne faktorje in ogljikove hidrate. Tipska vrsta je P. damnósus, ki povzroča kvarjenje piva.
penicilín
antibiotik, ki ga izdelujeta plesni Penicíllium notátum in Penicíllium chrysógenum. Deluje predvsem na po Gramu pozitivne bakterije in na najserije. Snov je odkril in poimenoval Fleming. Razločujemo penicilin G (benzilpenicilin), ki ga dajemo samo parenteralno, ker je občutljiv za želodčno kislino, in penicilin V (fenoksimetilpenicilin), ki je odporen proti kislini in zato primeren za oralno uporabo. Iz temeljnega obroča (penicilanska kislina) izdelujemo t.i. polsintetične peniciline, ki jih delimo v tri skupine. V prvo skupino sodijo penicilini, ki so odporni proti kislini, podobno kot naravni penicilin V: feneticilin, propicilin in acidocilin. Drugo skupino sestavljajo penicilini, ki so odporni proti penicilinazi: meticilin, kloksacilin, diklosacilin in oksacilin. V tretjo skupino pa sodijo penicilini, ki delujejo na po Gramu pozitivne in tudi na po Gramu negativne bakterije: ampicilin, amoksicilin.
penicilináza
beta-laktamaza, ki hidrolizira beta-laktamsko vez mnogih penicilinov, pri čemer nastane peniciloična kislina, ki ne deluje antibiotično. Penicilinazo izdelujejo mnogi sevi rodov Bacíllus, Clostrídium, Staphylocóccus, Streptocóccus in mnogi sevi raznih po Gramu negativnih rodov. Sevi, ki izdelujejo penicilinazo, so odporni proti penicilinu G in nekaterim drugim penicilinom. Genetski zapis za izdelovanje penicilinaze je pri stafilokokih v plazmidu, ki se prenaša na občutljive stafilokokne celice s transdukcijo.
Peptocóccus
peptokok; rod po Gramu pozitivnih, kemoorganotrofnih, anaerobnih, negibljivih, katalaza negativnih majhnih kokov v gručah, parih, tetradah ali posamičnih. V rodu je ena vrsta, P. níger, ki naseljuje kožo (umbilicus) in sluznice (vagino) človeka.
Péptostreptocóccus
peptostreptokok; rod oblastih, po Gramu pozitivnih, nesporogenih, anaerobnih bakterij, ki fermentirajo aminokisine in peptone in lahko ali ne fermentirajo ogljikove hidrate. So sestavni del mikrobne združbe prebavnega trakta. Tipska vrsta je P. anaerobius.
periplázemski
nanašajoč se na področje med plastjo peptidoglikana na citoplazemski (notranji) membrani in zunanjo lipopolisaharidno membrano po Gramu negativne bakterijske celice
polimiksín
skupina baktericidnih polipeptidnih antibiotikov, ki jih izdeluje Bacíllus polymíxa. Razločujemo polimiksne A1, B1, B2, D1, D2, E1, E2. Polimiksini delujejo na večino po Gramu negativnih bakterij, vključno Pseudómonas spp. Po Gramu pozitivne bakterije in glive pa so po večini odporne proti polimiksinom.
pózitiven
1. ki ima vrednost več kot nič
2. ki kaže na prisotnost česa
3. ki učinkuje v smeri proti čemu ali komu
4. ki kaj povečuje, ojači, okrepi
5. ki ima pozitivni električni naboj
Propiónibactérium
propionibakterija; rod kemoorganotrofnih, hemotermofilnih, pleomorfnih, negibljivih, nesporogenih, večinoma anaerobnih, po Gramu pozitivnih bakterij, ki fermentirajo ogljikove hidrate do propionske kisline. Glede na nahajališče ločimo dve skupini: mlečne ali klasične propionske bakterije in kožne propionske bakterije. Mlečne propionske bakterije so v mleku in mlečnih izdelkih, predvsem v sirih, pa tudi v silaži in zemlji. Predstavnik te skupine je P. freudenréchii. Kožne propionske bakterije so na koži in v črevesju človeka. Predstavnik te skupine je P. ácnes. Prej so to skupino bakterij prištevali med anaerobne korinebakterije. P. ácnes (prej Corynebactérium parvum) se uporablja kot imunostimulator pri malignih novotvorbah.