Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Próteus
proteus; rod po Gramu negativnih ravnih paličk iz skupine črevesnih bakterij. Proteusi so pleomorfni in se pojavljajo tudi kot kokoidi, nitke in sferoplasti. Gibljejo se s peritrihnimi bički. Za proteuse je značilno “rojenje” po vsej površini gojišča z mesta inokulacije. Proteusi so zelo aktivni proteoliti. Najdemo jih kot saprofite v tleh, v odplakah, v hlevskem gnoju, v črevesju živali in ljudi in kot povzročitelje okužb sečil ter raznih gnojnih vnetij in sepse pri človeku. V naravi sodelujejo pri razkrajanju organskih snovi. Tipska vrsta je Proteus. vulgáris. V rod uvrščamo še vrste P. hauseri, P. inconstans, P. morganii, P. penneri, P. rettgeri, P. mirábilis in P. myxofáciens.
Providéncia
providencija; rod po Gramu negativnih, ravnih paličastih, navadno gibljivih črevesnih bakterij. V rodu so vrste P. alcalifáciens, ki ne razkraja uree, P. stuártii, ki razkraja ureo neregularno, in P. réttgeri (prej Próteus réttgeri), ki razkraja ureo. Lahko povzročajo diarejo, okužbe dihal in ran, vnetja in bakteriemijo.
Pseudómonas
psevdomonas; rod aerobnih, nesporogenih, ravnih ali lahno ukrivljenih, po Gramu negativnih paličastih bakterij, ki se gibljejo z 1 ali več polarnimi bički. Psevdomonasi imajo respiracijski tip metabolizma s kisikom kot končnim akceptorjem elektronov. So kemoorganotrofni. Nekatere vrste so fakultativno kemolitotrofne, sposobne izkoriščati H2 ali CO kot edini vir energije. Zelo so razširjeni v naravi. Nekatere vrste so patogene za človeka, živali ali rastline. Tipska vrsta je P. aeruginósa, ki lahko izdeluje tri pigmente: piocianin, fluorescein in piorubin. Razširjena je v naravi, zlasti v zemlji in vodi. Patogena je za človeka in živali. Povzroča zlasti gnojne procese in obarva gnoj modrozeleno. Zato jo imenujemo tudi P. pyocyánea. Razločujemo več fagovarov. Redko izoliramo pri človeku nepatogeno vrsto P. fluoréscens, ki je podobna, vendar ne izdeluje piocianina. Za človeka so patogene tudi vrste: P. cepácia, P. diminúta, P. maltophília in P. stútzeri. P. mállei povzroča maleus (smrkav...
raztopína
1. homogena zmes enega ali več topljencev, molekularno dispergiranih v drugi snovi, navadno tekočini (topilu)
2. → solucija
Rhizóbium
rizobij; rod po Gramu negativnih, aerobnih, pleomorfnih, asporogenih, paličastih bakterij, ki se gibljejo z 2 do 6 peritrihnimi bički (skupina I), ali pa z enim polarnim ali subpolarnim bičkom (skupina II). Involucijska oblika, ki se pojavlja v simbiotski povezavi, je podobna črki y in se imenuje bakteroid. Bakterije tega roda omogočajo v simbiozi z nekaterimi stročnicami prehranjevanje sistema z molekularnim dušikom (N2). Za kmetijsko pomembne stročnice, ki v tleh ne najdejo ustreznega simbiotskega partnerja, se namnožena vrsta rizobija uporablja kot cepivo za seme. Opisanih je 6 vrst. Tipska vrsta je Rhizóbium leguminosárum. V novejšem času se počasi rastoče vrste uvrščajo v samostojen rod Bradyrhizóbium.
Rickéttsia
rikecija; rod po Gramu negativnih, pleomorfnih bakterij, ki se pojavljajo kot kratke paličke, kot koki in včasih kot filamenti, posamezno, v parih in kratkih verižicah. Bakterije tega roda ne gredo skozi bakteriološke filtre. Po Giemsi se obarvajo modro. Ne delajo trosov, nimajo bičkov niti ovojnice. Večina vrst raste v citoplazmi, nekatere pa parazitirajo v jedru celic vretenčarjev in členonožcev. Gojimo jih v rumenjakovi vrečki kokošjega ploda in v celičnih kulturah. Razmnožujejo se s prečno delitvijo. Tipska vrsta je R. prowazékii, ki je povzročiteljica epidemične pegavice. Rezervoar te rikecije je človek, prenašajo pa jo bele in naglavne uši. R. typhi (R. mooseri) povzroča murino ali endemično pegavico. To rikecijo prenaša na človeka podganja bolha, včasih tudi podganja uš in morda tudi človeška uš. R. rickéttsii povzroča pegavico Skalnega pogorja (Rocky Mountain spotted fever). To rikecijo prenašajo z glodavcev na človeka razni klopi, zlasti Dermacéntor andersóni. R. sibírica je p...
safranín
bazično rdeče barvilo, ki zaradi metakromazije barva strukture oranžno, v histologiji se uporablja kot jedrno barvilo, v mikrobiologiji pa pri barvanju po Gramu
Salmonélla
salmonela; rod fakultativno anaerobnih, nesporogenih, paličastih, večinoma peritrihnih, antigensko heterogenih, po Gramu negativnih bakterij, ki navadno ne fermentirajo laktoze in ne izdelujejo indola. Citrat navadno izkoriščajo kot edini vir ogljika. Rod uvrščamo v družino Enterobacteriáceae. Salmonele povzročajo dve skupini bolezni in sicer tifusno skupino, pri kateri gre za splošno infekcijo s septikemijo, in v drugo skupino, pri kateri gre navadno za enteritis. V rodu je nad 2500 različnih serovarov. Tipska species je S. chóleraesúis, ki povzroča paratifus C. pri prašičih, redko pri človeku. S. typhi je povzročitelj trebušnega tifusa pri človeku. S. paratyphi A povzroča paratifus A pri človeku, S. schottmúelleri (S. paratyphi B) povzroča paratifus B pri človeku, S. hirschféldii (S. paratyphi C) povzroča pri človeku paratifus C ali pa gastroenteritis. S. enterítidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinátidis povzroča pri človeku navadno enteritis. S. gallinárum-pullórum...
Sárcina
sarcina; rod kemoorganotrofnih, anaerobnih, po Gramu pozitivnih, negibljivih oblastih bakterij, ki se pojavljajo v paketih po osem ali več celic. Nimajo pigmenta in ne katalaze. Tipska vrsta je S.ventrículi, ki jo izoliramo iz želodca človeka in nekaterih živali, pa tudi iz tal, blata in rastlinskih semen; S. máxima je bila izolirana s površine zrnja (ovsa, riža, rži), pa tudi iz poljske in vrtne zemlje in iz konjskega gnoja.
Selenómonas
selenomonas; rod po Gramu negativnih, striktno anaerobnih ukrivljenih ali vijačno zvitih paličastih bakterij, ki so na koncih zožene ali zaokrožene tako, da so podobne ledvici ali polmesecu. Imajo šop (do 16) bičkov na konkavni strani. Tipska species je S. sputígena, ki jo najdemo v ustni votlini pri človeku. Ni patogena. Vrsto S. ruminántium najdemo v rumenu.