Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
zapovédati
-povém dov., 3. os. mn. zapovêjo in zapovedó; drugo gl. povedati (ẹ́) komu kaj ~ bolniku počitek; ~ napreči konja
zijalast
Tip značaja: glasen, temepramenten, stvari se loti hitro in dejavno, veliko komentira, pretirava ...
"Sem lepo rekla mulcem, naj ne zamujajo, ker če ladjo zamudimo, bodo same komplikacije - jaz kot učiteljica jih ne morem kar tam pustit! A, ti povem, da se mi nista dve smrklji najdli, ki sta zamujali - jest sem bila tako besnam da sem se tako drla, da so še tisti Italijani vsi gledal, pa veš, Italijani, ki so tako zjalasti! ..."
ἀγορεύω
1. govorim (javno) v (k) skupščini, sploh: govorim, rečem, povem, javljam, razglašam, zapovedujem; svetujem (φόβονδε); ἀγορὰς ἀ. dogovarjam se. 2. med. (ion.) dam razglasiti (objaviti).
αἰσχῡ́νω
grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast, delam sramoto; sramujem se, sram me je, nakopljem si sramoto
αἰσχῡ́νω
(αἶσχος) [fut. αἰσχῠνῶ, aor. ᾔσχῡνα, med. αἰσχῠνοῦμαι, aor. pass. ᾐσχύνθην, pf. ᾔσχυμμαι] 1. act. grdim, kazim, sramotim, psujem, onečastim, oskrunim, delam nečast (sramoto). 2. med. = pass. z med. fut. sramujem se, sram me je (τινά pred kom), pridem v sramoto; αἰσχύνομαι λέγων sramujem se, ker (ko) govorim, αἰ. λέγειν sramujem se govoriti, reči (in zato ne povem).
ἀπ-εῖπον
, ἀπ-εῖπα [gl. εῖπον; ep. tudi ἀπέειπε, ἀπόειπε, inf. ἀποειπεῖν in ἀπειπέμεν, pt. tudi ἀποειπών, aor. k ἀπό-φημι ali ἀπ-αγορεύω] I. act. 1. tr. a) naravnost povem, naznanim, objavim, izrečem; ἀπηλεγέως brezobzirno (odkrito); b) odrečem, odbijem, zanikam τί; c) prepovem, zabranim τινί, z inf. in μή, odpovedujem (pohod); d) odpovem se, odrečem se; μῆνιν opustim jezo, φίλοις pustim na cedilu, odrečem pomoč. 2. intr. oslabim, utrudim se, onemorem, obupam, izgubim pogum. II. med. ion. ἀπειπάμην 1. odrečem, odpovem, odbijem, odpodim. 2. odpovem se, odrečem se NT, ne oziram se na τί.