Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Syntrophómonas
sintrofomonas; rod anaerobnih, po Gramu negativnih bakterij. Celice so paličaste, lahno ukrivljene ali svedraste, z 2 - 8 bički na vbočeni strani. Za prevzemnik elektronov pri oksidaciji maščobnih kislin do acetata in CO2 izrablja le protone, raste pa lahko le ob porabniku nastalega vodika, npr. v kokulturi z metanogenimi bakterijami.
toksín
1. organske strupene snovi, ki jih izdelujejo nekateri patogeni mikrobi. Delimo jih na eksotoksine, ki jih mikrobne celice izločajo, in endotoksine, ki so strupene sestavine mikrobnih celic. Eksotoksini so termolabilni proteini, ki jih lahko s formalinom ali s segrevanjem spremenimo v toksoide ali anatoksine. Eksotoksine izdelujejo nekatere po Gramu pozitivne bakterije kot npr. Corynebactérium diphtériae, Clostrídium tétani, Clostrídium botulínum, Clostrídium perfríngens, Clostrídium histolyticum, Staphylocóccus áureus (enterotoksin) kot tudi nekatere po Gramu negativne bakterije: Víbrio chólerae, Bordetélla pertússis, Yersínia péstis, Shigélla dysentériae. Endotoksini so termostabilni lipopolisaharidi, ki jih ni mogoče spremeniti v toksoide.
2. beljakovinske strupene snovi, ki jih izdelujejo nekatere rastline, kot so npr. ricin in strupi nekaterih živali (kačji strupi, strupi škorpijonov in rib)
transformacija
Horizontalni genski prenos, pri katerem se DNA iz okolja prenese v celico in se vključi v genom celice.
en transformation
Treponéma
treponema; rod tankih, vijačno zvitih paličastih bakterij z ozkimi enakomernimi ali neenakomernimi zavoji. Celice imajo eno ali več aksialnih fibril, ki so pritrjene na obeh koncih protoplazmatskega cilindra. So gibljive in po Gramu negativne. Treponeme se dobro obarvajo z metodo impregnacije s srebrom. Po Giemsi se večina vrst slabo obarva. Najbolje jih opazujemo v temnem polju ali s fazno kontrastnim mikroskopom. Nekatere je mogoče kultivirati in vitro. So striktno anaerobne. Pri človeku najdemo treponeme kot povzročitelje bolezni in kot komenzale. Patogene treponeme vdirajo v telo predvsem skozi sluznico spolovil, od tu pa v kri in organe. Tipska vrsta je T. pállidum. T. pállidum subspécies pállidum in T. pállidum subspécies endémicum povzročata sifilis (lues). T. pállidum subspécies perténue povzroča tropsko bolezen frambezijo, T. caráteum pa bolezen pinto ali karate. V zdravi in bolni ustni votlini nahajamo vrste: T. macrodéntium, T. dentícola, T. orále, T. scolio-déntium in T. vi...
Ureaplásma
ureaplazma; rod mikroaerofilnih, po Gramu negativnih, negibljivih, okroglih ali kokobacilarnih mikoplazem s povprečnim premerom 330 nm. Za vse seve je značilno, da hidrolizirajo ureo. Nahajamo jih zlasti v ustni votlini, v dihalih in v urogenitalnem traktu. Tipska vrsta je U. urealyticum, ki povzroča pri človeku uretritis.
Veillonélla
vejlonela; rod anaerobnih, po Gramu negativnih kokov, ki so zelo drobni in komaj vidljivi z navadnim mikroskopom. Pojavljajo se kot diplokoki, v kratkih verižicah z vrzelmi med posameznimi diplokoki, kot posamezne celice in v skupkih. Najdemo jih v ustni votlini in v črevesju ljudi in nekaterih živali, Niso patogene. Razlikujemo 7 vrst. Tipska vrsta je V. párvula.
vezikel zunanje membrane
Zunajcelični vezikel po Gramu negativnih bakterij s premerom 20–250 nm.
en outer membrane vesicle
Víbrio
vibrijo; rod fakultativno anaerobnih, po Gramu negativnih, ukrivljenih ali ravnih paličastih bakterij, ki so mono ali lofotrihne. Živijo v sladki in slani vodi in črevesju ljudi in živali, zlasti vodnih. Rod združuje 20 vrst, od katerih so nekatere patogene. Tipska vrsta je hemotermofilna vrsta V. chólerae, ki povzroča azijsko kolero. Razločujemo dva biovara: klasični in eltor, ki se antigensko ne razlikujeta. Patogeni sevi izdelujejo nevraminidazo in močan enterotoksin. V. parahaemolyticus povzroča gastroenteritis. V. anguillárum je mezotermofilna vrsta, ki povzroča infekcijo morskih in sladkovodnih rib. Infekcija se širi epizootično.
zunajcelični vezikel
Vezikel, ki ga evkariontska ali prokariontska celica izloči v razmerah in vivo ali in vitro.
en extracellular vesicle
Zymómonas
zimomonas; rod po Gramu negativnih kemoorganotrofnih bakterij, ki kvarijo alkoholne pijače. Celice so paličaste z zaobljenimi konci, negibljive ali pa imajo 1 do 4 polarne bičke. Metabolizem je primarno fermentativen. Glukozo ali fruktozo fermentira v etanol, CO2 in mlečno kislino ter manjše množine acetoina, acetaldehida in glicerola. Prenese do 5% etanola. Optimalna rastna temperatura je med 25 in 30°C. Raste pri pH 4 in manj. Tipska in edina vrsta je Z. móbilis, ki jo lahko uporabljamo za proizvodnjo etanola.
Dostopnost