Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
δια-φέρω
[aor. ion. διήνεικα, pass. διενείχθην] I. act. 1. trans. a) nesem skozi ali črez, spravim, ναῦς τὸν Ἰσθμόν ladje črez I.; b) prinesem, dovedem do konca, dovršim αἰῶνα, βίον(med. Sof. Aj. 511 živim), donosim τὸ φορτίον; c) nosim neprestano, prenašam, πόλεμον neprestano (do konca) se vojskujem, σῶμα premikam se, γλῶσσαν premikam, πότμον trpim; d) raznesem, razmečem, razpodim, razširim, ψῆφον glasujem (za ali proti), oddam glasovnico, γνώμην premišljujem svoj sklep, κόρας oziram se, gledam, πάντα ἄνω καὶ κάτω raztrgam, raznesem. 2. intr. a) sem različen, razlikujem se, odlikujem se, sem boljši od koga v čem τινός τινι NT; b) impers. διαφέρει (interest) je razlika, razlikuje se, do tega mi je, na tem je, važno je z inf. ali εἰ, οὐδέν μοι διαφέρει na tem mi ni nič več, vseeno mi je; πολὺ διαφέρει mnogo je na tem; διαφέρων razlikujoč se, odličen; τὰ διαφέροντα (a) kar kaj odločuje, kar je boljše, korist, dobiček; (b) preporne točke. II. pass. 1. sem različen, razlikujem se, τινί v čem. 2. pr...
ἔγ-κειμαι
d. m. 1. ležim v, na čem; sem, nahajam se v čem βλάβαις; bavim se s čim. 2. nadlegujem, mučim koga s prošnjami, trdo prijemam, pestim, napadam, pritiskam, πολλὸς ἐνέκειτο silno je nadlegoval; preganjam, za petami sem komu; sovražen sem komu; πολὺς τοῖς συμβεβηκόσιν imam za zelo važno, pripisujem veliko važnost čemu, zelo poudarjam dejanski izid.
ἐν
, ep. εἰν, εἰνί [Et. gršk. še ἐνί, ἔνι z lokal. končn. idevr. eni, lat. in (strl. en), slov. v (strsl. vъ iz vъn, kar je iz on)] I. adv. v, na, pri tem, poleg tega, notri. II. praep. z dat. 1. kraj.: a) v, na (na vprašanje kje?) ἐν οἴκοις, ἐν ξένᾳ, ἐν ἵπποις, ἐν νήσῳ, ἐν οὐρανῷ, ἐν τῷ δεξιῷ na desnem krilu, ἐν πέτροισι na (ob) skali, ἐν τοῖς βοτοῖς αἱμάξαι z živino; b) α.) pred, τἂν ποσὶν κακά pred nogami = sedanje zlo, λέγω ἐν τοῖς στρατιώταις, ἐν μάρτυσι, ἐρέω ἐν ὑμῖν, ἐν πᾶσι vpričo vseh; β.) pri ἡ ἐν Μαραθῶνι μάχη, ταῦτα ἐν θεοῖς ἐστὶν καλά, ἐν Κορωνείᾳ κινδυνεύω, ἐν Πέρσαις; γ.) med ἐν τοῖς δένδροις ἔστην, ἐν πρώτοις μάχομαι, νεῖκος ἐν ἀθανάτοισιν ὄρωρεν, ἐν πολλοῖς ἀνάσσω, οἱ ἐν γένει sorodniki, ἐν τοῖς ἀρίστοις λέγομαι prištevajo me med najboljše, ἐν φίλοις med prijatelji; c) posebni pomeni: α.) ἐν τοῖς pri sup. v prvi vrsti, zlasti, najbolj, pred vsem, τοῦτό μοι ἐν τοῖσι θειότατον φαίνεται γίγνεσθαι, ἐν τοῖς πρώτη ἡ στάσις ἐγένετο, ἐν τοῖς βαρύτατα najteže, nadvse težko, ἐν τοῖ...
μέγας
, μεγάλη μέγα [Et. μείζων iz μέγjων, kor. meg'h, lat. magnus iz m°g'-nó-s, got. mikils, srvn. michil (prim. Velesovo, nem. Michelstätten = Veleselo). – gen. μεγάλου, ης, ου; acc. μέγαν, μεγάλην, μέγα, pl. μεγάλοι, αι, α, comp. μείζων 2, ion. μέζων, NT μειζότερος, sup. μέγιστος]velik 1. odrastel, visok, vitek, dolg, debel, širok, prostoren πόλις. 2. močen, silen ἄνεμος, mogočen, glasen βοή, μέγας βασιλεύς veliki (perzijski) kralj, βασιλεῖς Atrida, θεαί Demetra in Perzefona; ἐπὶ μέγα ἰσχύος ἔρχομαι dospem do velike moči. 3. važen, slaven ὄνομα, lep κόσμος; o osebah: odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen λόγος, silovit, hudoben, prevelik, pretiran. 4. zveze: μέγα λέγω (pre)drzno govorim, baham se, φρονέω ponašam se, sem ponosen, predrzno mislim; ποιοῦμαι zelo cenim (čislam), προτείνω μεγάλα mnogo obetam, μέγα δύναμαι sem mogočen (ugleden), μέγα φθέγγομαι, φωνέω glasno govorim. 5. subst.: οἱ μεγάλοι odličnjaki, velikaši, τὰ μεγάλα, τὰ μέγιστα glavne stvari, najsvetejše pravice, najv...
μέγας
velik; odrasel, odrastel; visok, vitek, dolg; debel, širok; prostoren; močen, močan, silen; mogočen, glasen; velik, mogočen; močen, močan; važen, pomemben, slaven; lep; odličen, ugleden, slaven, imeniten; predrzen; silovit, hudoben, prevelik, pretiran; zelo, silno, glasno; več, bolj, silneje, glasneje; velikansko, silno, mnogo, najbolj, zelo, silno, glasno
νέμω
[Et. kor. nem, dodeliti, vzeti, šteti, nem. nehmen (stvn. neman), lat. numerus. – Obl. fut. νεμῶ, med. νεμοῦμαι, ion. νεμέω, νεμέομαι; aor. ἔνειμα, ἐνειμάμην, pass. ἐνεμήθην, fut. pass. νεμηθήσομαι]. ep. in poet. νωμάω [fut. νωμήσω, aor. ἐνώμησα] I. act. in pass. 1. delim, razdelim κρέα, τὰ τῶν λαφύρων, podelim, dam τινί τι, τιμήν, τιμὰς φίλοις izkazujem prijateljem čast, spoštujem svet prijateljev, τὸ πιστὸν τῆς ἀληθείας povem popolno resnico, ὤραν τινός skrbim za koga, dovoljujem, prepuščam αἵρεσιν, pripisujem αἰτίαν, τὸ ἀπ' ἡμέων οὕτω ἀκίβδηλον ἐὸν νέμεται ἐπὶ τοὺς Ἕλληνας naše obnašanje (ravnanje) nasproti Helenom je tako odkrito in pošteno, μεῖζον μέρος τινί više cenim, smatram za bolj važno, πλέον οἴκτῳ pretiravam usmiljenje, τὸ ἴσον, τὰ ἴσα delim enako, dajem isto čast, sem nepristranski. 2. a) jemljem (kot svoj delež), prisvajam si, imam; vladam, upravljam πόλιν, ἀστραπᾶν κράτη imam oblast nad silnimi bliski, ἧς κράτη καὶ θρόνους νέμω v kateri gospodujem in vladam, κράτη καὶ δό...
οὐδ-είς
, οὐδε-μία, οὐδ-έν, gen. οὐδενός, οὐδεμιᾶς 1. niti eden, nihče, nobeden, nič, ἤ τις ἢ οὐδείς komaj ta ali oni, zelo malo (njih), οὐδεὶς ὅστις nikdo, οὐδεὶς ὅστις οὐ vsakdo, vsi, οὐδὲν ὅτι οὐκ vse. 2. malovreden, brez vrednosti οὐδένες ἐόντες ἐν οὐδαμοῖσι ἐοῦσι, οὐδὲν λέγω nimam prav, govorim nespametno (neumnosti, nezmisel), οὐδέν εἰμι po meni je, sem uničen, sem nič(la), sem brez veljave (vrednosti), sem nizkega rodu, ὅτῳ ταῦτα παρ' οὐδέν ἐστι kdor se za to ne meni, ἄγω τὸ πρᾶγμα ὡς παρ' οὐδέν smatram stvar za malo važno, δι' οὐδενὸς ποιοῦμαι, τίθεμαι nič ne cenim (veljam), ἐν οὐδενὸς μέρει εἰμί, παρ' οὐδὲν ἄγω, τίθεμαι, εἰμί nič ne veljam, sem brez veljave. 3. adv. οὐδέν v nobenem oziru, nikakor ne, prav nič ἔτισε; sploh ne; οὐδέν τι nikakor ne, οὐδὲν μᾶλλον nič bolj, vkljub temu, pri vsem tem, vendar, οὐδὲν ἧσσον (ἔλαττον) nič manj, ravno tako, tem bolj.
πάρ-εργον
, τό postranska stvar, postransko opravilo, dodatek, privesek, ὡς ἐν παρέργῳ τῆς ἐμῆς δυσπραξίας da, kajti to je v primeri z mojo nesrečo manj važno, ἐκ παρέργου ποιοῦμαί τι smatram kaj za postransko (manj važno) stvar, ἐν παρέργῳ θοῦ με vzemi me kot nameček, (ὡς) ἐν παρέργῳ, ἐκ παρέργου mimogrede, zraven.
πρᾶγμα
, ατος, τό, ion. πρῆγμα, poet. πρᾶγος, ους, τό, in πρᾶξις, εως, ἡ, ion. πρῆξις (πράσσω) A bolj abstraktno (pos. πράξις) dejanje, delanje, (iz)delovanje, ukvarjanje, opravljanje; ravnanje, postopanje, obravnavanje; izterjevanje. B bolj konkretno I. 1. delo, čin, opravilo, opravek, κατὰ πρῆξιν zaradi opravka, po opravkih; posel, (vojno) podjetje, naloga, namera, uloga, dogovor; (znanstveno) delo, razprava; dogodek, slučaj, τί τὸ πρᾶγμά ἐστιν; kaj se je zgodilo? πρῆγμά ἐστι (ἐμοί) imam opraviti. 2. izpeljava, izvršitev, uspeh, korist, οὔ τις πρῆξις ἐγίγνετο αὐτῷ nič mu ni pomagalo, πρῆγμά ἐστί τινι pomaga (koristi) komu, koristno je, treba je, primerno je. II. stvar 1. reč, predmet, resnična reč, resničen dogodek; πρᾶγμά τι nekaj važnega (velikega, posebnega, znamenitega), οὕτω ἔσχον πρὸς τὸ πρᾶγμα tako važnost so pripisovali temu, za tako važno so smatrali to, οὐδὲν πρᾶγμά ἐστιν je nepomembno, brez pomena, nič ni na tem, ἐμοὶ οὐδὲν πρᾶγμα ne brigam se za to, to mi ne dela nobenih skrbi; ...
Dostopnost