Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
lomíti
1. s silo, pritiskom delati iz česa trdega nepravilne dele
2. povzročati zvijanje telesa, udov
3. izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek
4. odpravljati, premagovati, uničevati
5. slabo znati, obvladovati kak jezik, zlasti v govorjeni obliki
6. počenjati neumnosti, lahkomiselnosti
7. zelo si prizadevati za kaj; bojevati se
8. izraža začudenje, zavrnitev
Lublana
Slovensko glavno mesto, katerega ime se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa večinoma nemško Laibach. Z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil, so Lublano po 1818 začeli pisati Ljublana, kmalu zatem pa Ljubljana. V vseh slovenskih narečjih je imenuje Lublana, ne glede na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni vpliv, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena. Kar pa je daleč od mišljenja nekaterih, da se Lublana izgovarja le v Lublani in okolici. Izobraženci iz drugih narečnih skupin so prepričani, da se pravilno izgovarja Ljubljana, čeprav se tudi v njihovem lastnem narečju izgovori Lublana.
Lublana se imenuje tudi v vseh zahodno slovanskih jezikih, in "Kajkavščini", razen v Srbščini in hrvaščini, ki se je navzela srbskih knjižnih vplivov. Praktično je to ime razširjeno po celi slovanski Evropi, razen na Balkanu.
V dolensko-notranjskem področju se Ljubljna izgovarja kot əlblêana.
Žal se v medijih spodbuja napačno izgovorjavo imena našega glavnega mes...
Lulc
Pogovrno: Lulc,-a, m. ed.
Pravilno slovensko: Lulec
V vsakemu se skriva nekaj lulca, zato se ta beseda uporablja takrat, ko nekomu nimamo ničesar reči, kot pa kar nekaj oziroma označuje nekoga, ki se obnaša norčevsko, lahko tudi absurdno.
Torej primer: Danes smo pa res lulci!
ali: Kakšen lulc je tale Martin
ali: lulčajmo skupaj!
Razlaga lulca je lahko tudi paradoksna, zato se vedno lahko pohvalimo nevednemu človeku z razlago:
Lulc, glej pod lulc.
malomeščánstvo
1. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija
2. miselnost, lastnosti malomeščanov
malomeščánstvo
-a s, skup. (ȃ) družb. slovensko ~; pojm., slabš. videti na sosedih ~ |samozadovoljnost, ravnodušnost|;
Marásmius
obsežen rod bazidiomicetnih gliv s hialidnimi brezbarvnimi sporami. Bazidiomi so večinoma manjše lističaste gobe s centralno nameščenim betom. Rod vsebuje približno 360 kozmopolitskih vrst, ki žive saprofitsko ali lignikolno. Vrste: Marasmus oreades – dišeča sehlica je goba čarovniškega kroga; M. plicatus povzroča gnilobo korenin sladkornega trsa, M. aliaceus – lukova sehlica diši po česnu; nekatere vrste so zelo zahtevne glede podlage, npr. M. epidryas raste samo na listih rastline Dryas octopetala. Slovensko ime je sehlica.
Marjan! Marjan!
Interna fora iz enega od tolminskih metal festivalov, ko je par oseb iskalo posameznika z imenom Marjan. Ni znano, če so ga našli. Vzklik Marjan! Marjan! in njegove različice se uporabljajo zlasti na študentskih zabavah, kjer (ponavadi vinjeni) posamezniki vzklikajo Marjan! Maaaarjaaan! za dosego komičnega učinka oz. da se jim nepoznavalci interne fore čudijo in jih sprašujejo, kdo je Marjan.
Podobno, kot Gašpar! Gašpar! ki zadnje čase veje čez slovensko grudo. Bojda ima možakar tik.
Matajúr
-ja m z -em zem. i. (ȗ) |gora na slovensko-italijanski meji|; : na ~u matajúrski -a -o (ȗ)