Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
kromosóm
struktura v celičnem jedru, v obliki niti, nosilec genov, sestavljen iz DNA, histonov in nehistonskih proteinov, v celičnem ciklusu viden predvsem med mitozo in meiozo (število in zgradba kromosomov so značilni za vrsto evkariontskega organizma)
kulturac
Kultura? Ne me hecat.
Kultura, ki si sicer zasluži vso čast in slavo, je v vsej svoji skrajnosti postala žalitev in kletvica za sproščanje frustracij. Za te in sorodne tegobe smo v Art središču [1] natanko pred sedmimi leti - po našem skromnem mnenju- iznašli izjemno primerno besedno skovanko, ki se nam je že takrat (takšnega mnenja pa smo še danes) zdela neskončno primerna za opis kulturne politike, ki jo vodi Slovenija: rekli smo ji KULTURAC.
Kultura s C-jem
Kulturac je sestavljenka/izpeljanka/ skovanka: nova beseda, narejena iz podstave (kultura) in pripone (c) ter v osnovi izhaja iz vizualne podobe (logotipa) bivšega Ministrstva za kulturo. Znotraj umetniške scene bi ji lahko rekli tudi subvertising, ad busting oz. para oglas [2].
Pripona črke c (kot copyright) daje misliti, da državna institucija in njeni zaposleni, ki bi morali skrbeti za razvoj raznolike kulturne in umetniške produkcije, delujejo pravzaprav izključevalno, klientielistično, elitno, togo birokratsko,...
Kulturna kompetentnost
Primerno usposobljenost, spretnost, ustrezna sposobnost za delo v večkulturni družbi in za delo s pripadniki različnih kultur. Kompetenca je nabor obnašanja, spretnosti, stališč, ki so po-vezana z uspešnim obnašanjem glede na določen kontekst. Kulturno kompetentna socialna služba je odzivna na socialne probleme v odnosu do kulture, »rase«, spola itd. Potrebne so, če določeno okolje vključuje delo z ljudmi iz drugih držav in različnih kultur. Gre za skupek ve-denja, odnosov, praks, zakonodaje, ki socialnim službam omogočajo učinkovito delo s pripa-dniki različnih kultur. Kulturna kompetentnost zato nujno obsega prepoznavanje in razumeva-nje, kako ekonomski pogoji, »rasa«, kultura, etničnost in širši družbeni kontekst vplivajo na vsakdanje življenje in njihove izkušnje. Kulturna kompetentnost torej lahko razumemo kot zmožnost strokovnjaka za učinkovito opravljanje svoje strokovne vloge v večkulturnem okolju.
kurac
1. Kurec, prostaški izraz za moški spolni organ, penis.
Ponavadi se ga uporablja v stavkih, ko se z nečim ne strinjamo, oz. zaradi nečesa negodujemo.
Kurac pa taka služba!
Na kurac mi gre ta telefon, ker stalno zvoni.
2. Oznaka za neznani osebek moškega oz. nedefiniranega spola. Običajno se uporablja v negativno nastrojenem razpoloženju.
Kateri kurac me je zaparkiral?
//Kaj je pa to za en kurac?//
3. Kot pridevnik "kurčev" se uporablja za označevanje slabih / slabo izdelanih / zgrešenih samostalnikov.
Kakšno kurčevo vreme je danes!
//Daj mi tiste kurčeve klešče!//
4.a. Kot kraj "v kurcu" označuje reči, ki so odpovedale
Danes ne morete dvigniti denarja, ker je bankomat v kurcu.
//Glavni strežnik nam je šel v kurac.//
4.b. Poslati koga "v kurac" pomeni, da se z njim ne strinjamo, ali ne odobravamo njegovih dejanj in postopkov.
Ljubljanščina: Pejt ti mal' u kurac!
//Ma, pejt u kurac, kwa me zajebavaš!//
Če si bolj prizanesljiv, ga pošlješ v (pizda|pizdo).
>...
Kurcokaz
Človek, navadno moškega spola, ki v javnosti, predvsem mladim ženskam, razkazuje svoj penis.
Navadno gre za človeka, ki se skriva v grmovju na Šobcu, srečamo ga tudi na železniški postaji v Ljubljani. Verjamemo, da je takšnih krajev še več. Mogoče gre za slovenskega endemita.
kurcovlek
-a, m
oseba(ponavadi ženskega spola), ki zelo rada opravlja felacijo oz. za njo velja, da to opravilo zelo dobro obvlada
Primer: Včeraj sem se spet zapletel z eno. Resnično, resnično povem ti, takšnega kurcovleka pa še ne!
kuštrovc
kuštrovc, -a, sleng
tudi: štrenovc, štrenca
oseba s skodranimi lasmi
Lahko uporabimo za oba spola
Primer: Kuštrovcu sem se v lase zapletel. Štrenovcu sem ogenj prižgal pa so se ji lase vžgale.