Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
pridévek
1. izraz, ki se dodaja k imenu kake osebe, zlasti kot sorodstvena, socialna oznaka
2. atributivna beseda ali besedna zveza, ki natančneje določa samostalnik; epiteton
3. kar se da (k) čemu zraven, povrhu; dodatek
prikúpen
ki zaradi urejene zunanjosti, lepega vedenja vzbuja pozitiven čustveni odnos
pritísk
1. → tlak
2. sila ali težnja, ki deluje na kaj
3. kar nastane kot posledica zahteve, da se kaj uresniči
4. stanje velike duševne napetosti
priučíti
-ím dov. priúčil -íla, nam. priučít/priučìt; drugo gl. učiti (í/ȋ í) koga/kaj za kaj ~ delavce za delo s strojem; redk. priučiti koga/kaj čemu ~ mladino vljudnemu vedenju navaditi, privaditi jo lepega vedenja: redk. priučiti komu/čemu kaj ~ učencem delovne navade privzgojiti: priučíti se -ím se (í/ȋ í) česa neobč. ~ ~ obrti izučiti se: star. ~ ~ tujega jezika naučiti se: priučiti se čemu ~ ~ kuhanju