Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Dvojne nalepke
Pojem, s katerim v socialnem delu opozorimo na bistveno značilnost negativnega označevanja ljudi, ki trpijo zaradi težav v duševnem zdravju in so hkrati zasvojeni in so v sistemih pomoči pridobili dve diagnozi. S pojmom opozorimo na diskvalifikacijo uporabnika, ki ne more izbirati med nalepkama. Protistrup nalepkam ni zdravljenje, nalepke vztrajajo tudi potem, ko človek neha uživati drogo, ali se znebi duševne stiske. Edini način zoperstavljanja škodljivim posledicam diskvalificiranja ljudi z nalepkami je krepitev moči. Pri tem je bistvena tista moč, ki izhaja iz povezovanja z drugimi, iz tega, kako znamo eni in drugi živeti skupaj, iz tega, kaj nam je skupno, ne pa iz tega, kar nas ločuje. (Glej tudi pojem Dvojne diagnoze).
dvósmérni àsimétrični odnòsi z jávnostmi
Eden izmed štirih modelov, s katerimi organizacije prakticirajo izvajanje odnosov ...
en two-way asymmetric(al) public relations
eksistencialízem
filozofska smer, katere izhodiščni pojem je obstoj človeka kot samozavedajočega se bitja, ki edino sam sebi lahko odgovori na vprašanja o smislu bivanja
enačba tekmovalnega rezultata
pojem, ki v matematični obliki obsega zbir (popis, seznam) in delež dejavnikov, ki vplivajo na športni uspeh v tej ali oni športni zvrsti, na primer, enačba uspeha v košarki: telelsne lastnosti (telesna višina) + gibalne sposobnosti + funkcionalna sposobnost + osebnostne lastnosti + nepoznana napaka. Znanost poskuša s posebnimi statističnimi metodami raziskati deleže navedenih dejavnikov v 'uspehu športnika'.
Epistemologija socialnega dela
Pojem se nanaša na proučevanje temeljnih predpostavk, na katerih temeljijo socialnodelovna (spo)znanja oziroma je zgrajena znanstvena vednost (teorije, koncepti, modeli, metode raziskovanja in strokovnega znanja), gre torej za teorijo znanosti socialnega dela. Obenem lahko pomeni te iste temeljne predpostavke oziroma vzorce, navade razumevanja (interpretiranja), raziskovanja in strokovnega delovanja v socialnem delu. Od epistemologije socialne delavke oziroma socialnega delavca je odvisno, kako bosta razumela svojo vlogo, vlogo uporabniškega sistema, zgodbo sogovornikov, socialno problematiko, svoja zakonska pooblastila, kontekst in proces sodelovanja itn. in kako bosta v skladu s tem ravnala.
Etničnost
Koncept, ki je, za razliko od koncepta »rase«, v svojem prvotnem pomenu popol-noma družbeni. V obeh primerih gre sicer za družbeni konstrukt, a s to razliko, da se etničnost navezuje na kulturne značilnosti, medtem ko »rasa« opredeljuje fizične razlike med skupinami ljudi. Javni diskurzi, še posebej tisti, ki želijo pokazati na svojo večkulturno naravnanost, se pogosto izogibajo uporabi pojma »rasa« in ga nadomestijo s pojmom etničnost. Etničnost velja za bolj vključujoč, pozitiven pojem.
Dostopnost