Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
ekskuzar
Opravičevalec
Učenec, ki se bodisi vljudnostno bodisi izogibalno vedno opravičuje in izgovarja
Starš, ki svojemu otroku v šoli nekritično opravičuje ali ga zagovarja tudi takrat, ko je očitno kriv ali napravil neko neumnost ali ko je očitno kolobodja pa ga predstavlja kot zavedenca, ki so ga drugi prepričali v neustrezno ravnanje
2. Nekdo, ki ves čas že v napovedi uporablja - se že vnaprej opravičujem. Ali omiljuje svojo zajedljivost ali cinizem s sori ali sorči
emisíja
1. dajanje, izročitev denarja, vrednostnih papirjev ali vrednotnic v obtok, v promet, izdaja
2. oddajanje valov, delcev, sevanje
3. (radijska, televizijska) oddaja
ena ni nobena
Marsikdaj kadar nas težvave oblegajo ali kadar ne vemo, se ne zavedamo kako to, da smo ravno mi tisti ki smo dobili slabo oceno. Uh?? Ravno jaz sem dobila enko! si rečejo mnogi dijaki. Nato pa sledi psihološka oblika kateri pravimo izgovarjanje. Tu sledijo raznorazne fraze, s katerimi dijaki spodbudimo sebe, hkrati pa se izgovarjamo, prepričujemo sebe, da je vse v redu, da ni skrbi ter dodamo v slovarju v svoji glavi naslednjo frazo: Ena ni nobena!
Torej dobimo enko ... in kako se branimo? Tako, da si rečemo ... Ena ni nobena... Toda kaj ko se pojavita dve?? Takrat pa postane fraza pretekli utrinek, po katerem nastopi učenje za doseg cilja, toda takrat je lahko že prepozno. Raje si povejmo: Danes ena ... nasledjič nobena!
Srečno preživetje šolskih dni, čeprav je skoraj konec,
vam želim, da bi se le ti iztekli brez popravnih ter z nasmehom na licih.
Medelin
Etična dilema
Konflikt norm, kjer moramo izbirati med dvema ali več tekmujočimi etičnimi načeli. Odločanje glede etične dileme običajno pomeni, da moramo izbrati eno od etičnih načel, pri tem pa neizogibno zanemarimo ali kršimo eno ali več drugih; ali pa gre za nejasnost, katero etično načelo bi bilo dobro zasledovati v določeni situaciji (to se najbolj pogosto zgodi takrat, ko socialna delavka doživlja konflikt med svojimi (poklicnimi) vlogami). O etični dilemi govorimo, kadar izid oz. posledica izbire določnega načela pomeni tudi neželene ali negativne učinke za eno ali več oseb; najpogosteje pa je najbolj etična odločitev tista, ki povzroči najmanj škode oz. negativnih posledic.