Caen

-a [kán] m, zem. i. (ȃ) |francosko mesto|; : v ~u caenski -a -o (ȃ) Caenčan -a m, preb. i. (ȃ) Caenčanka -e ž, preb. i. (ȃ)

càf

posnem. medm. (ȁ) ~, je zasadil nož v meso

Cáf

-a m, oseb. i. (ȃ) |slovenski jezikoslovec|;

CagA

cágati

-am nedov. -ajóč, -áje; cáganje (á) neknj. ljud.: ~ pred odločitvijo obotavljati se, omahovati: Ne cagaj, vse bo še dobro ne obupuj:

cágav

-a -o; bolj ~ (á) neknj. ljud. neodločen, malodušen: cágavost -i ž, pojm. (á) neknj. ljud. neodločnost, malodušnost:

cágavec

-vca m s -em člov. (á) neknj. ljud. neodločen, malodušen človek: cágavka -e ž, člov. (á) neknj. ljud. cágavčev -a -o (á) neknj. ljud.

cágavo

nač. prisl. (á) neknj. ljud. neodločno, malodušno:

CAGE

starejši, preprostejši in manj zanesljiv vprašalnik za presejanje zasvojenosti z alkoholom

cágelj

-glja m s -em (á) kovin. klada: