Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
clerk
sl uradnik, pisarniški uslužbenec, referent; prodajalec v trgovini; uradovati, delati v pisarni; prodajati (v trgovini)
cloak-room
sl garderoba, oblačilnica; shramba prtljage; kuloar v parlamentu; stranišče
čavči pozdravči
Težnja v ljubljanskem ženskem slangu, da se pridaja besedam ljubkovalna ali vsaj dobrovoljna manjšalna končnica -či, najpogosteje v pozdravu čavči (pozdravči), a tudi pri drugih besedah, npr. (kulči), (sorči). Ta raba je bila nekoč zelo razširjena le pri ženskih osebnih imenih, napisana po angleško: Tina -> Tinchy, Manja -> Manchy (včasih so fantje rabili tudi samo Tinč, Manč), vendar Nataša -> Tashy. Tudi mami -> mamč. Temu sorodna je tvorba nedovršnih ljubkovalnih glagolov na -(č)ka-ti, npr. iti -> grevčkati, kupiti -> kupivčkati, piti pijačo (pijačko) -> pijačkati, kupovati -> šopkati. Bodimo pozorni na knjižno igrati -> igračkati.
členek
1.de Glied/Fingerglied; Knöchel/Fingerknöchel; Knöchel/Fußknöchel; Gelenk
2. Gelenk, -gelenk; Glied, -glied
3. Partikel
črn kot čelešnik
Frazem iz območja Dobrepolja, ki se izgovarja "črn kə čelejšnək".
Čelešnik je kovana priprava za vpenjanje trsk za potrebo razsvetljave in se je uporabljal v domovih, kjer ni bilo denarja za sveče ali petrolej, pod čelešnikom z gorečo trsko pa je v izogib požaru vedno bila posoda z vodo.
Trske so ponavadi slabo izgorevale in čelešnik, pa verjetno še kaj drugega, je bil vedno sajast, iz česar izhaja ta frazem.
Čuježi
Čuježi so prebivalci mesta Maribor oziroma štajerskega okoliša, ker v svojem govoru pogosto uporabijo besedo "čuj" v različnih kontekstih, velikokrat v povezavi z besedo nor, zlasti takrat, ko želijo izraziti navdušenje oz presenečenje.
"Pa ka si ti ja malo nor, čuj?"
"Ka si ti ja nor? Čuj tote podalške sn si nt devala 6 ur pa sn tak vesela, da ti nea morn povedat!"
By URP