Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
lobby
sl preddverje, kuloarji; avla; lobi, lobisti; vplivati na politike/poslance
lokálna skúpnost
Organizirana skupina ljudi, ki sama odloča o svojih lokalnih zadevah. ...
en local community
Lublana
Slovensko glavno mesto, katerega ime se je skozi vso slovensko zgodovino izgovarjalo kot Lublana, pisalo pa večinoma nemško Laibach. Z uvedbo Kopitarjevih slovničnih pravil, so Lublano po 1818 začeli pisati Ljublana, kmalu zatem pa Ljubljana. V vseh slovenskih narečjih je imenuje Lublana, ne glede na nemški, ogrski ali italijanski jezikovni vpliv, kar kaže na veliko starost in razširjenost imena. Kar pa je daleč od mišljenja nekaterih, da se Lublana izgovarja le v Lublani in okolici. Izobraženci iz drugih narečnih skupin so prepričani, da se pravilno izgovarja Ljubljana, čeprav se tudi v njihovem lastnem narečju izgovori Lublana.
Lublana se imenuje tudi v vseh zahodno slovanskih jezikih, in "Kajkavščini", razen v Srbščini in hrvaščini, ki se je navzela srbskih knjižnih vplivov. Praktično je to ime razširjeno po celi slovanski Evropi, razen na Balkanu.
V dolensko-notranjskem področju se Ljubljna izgovarja kot əlblêana.
Žal se v medijih spodbuja napačno izgovorjavo imena našega glavnega mes...
Manjšina
Pojem, ki ne opredeljuje skupin zgolj po njihovi številčnosti oz. v statističnem smi-slu, temveč označuje družbene skupine z manj družbene moči. Manjšina je družbena skupina, ki je v neenakem izhodiščnem položaju v primerjavi z večino, njene člane pa povezuje skupin-ska solidarnost oz. občutek pripadnosti. Pogosto se njeni pripadniki dojemajo ločeno od veči-ne. Značilna je poseljenost na obrobju, v izoliranih, oddaljenih predelih mest ali naselij – zato govorimo o socialni in fizični marginalizaciji manjšin. Medtem ko se pojem »stare manjšine« nanaša predvsem na pripadnike različnih kultur ali etničnosti znotraj večine, pa pojem »nove manjšine« opredeljuje družbene skupine, ki se bolj kot po kulturi ali etničnosti razlikujejo od večine po drugih družbenih značilnostih (spol, starost, spolna usmerjenost, izkušnja sodobnega migriranja iz tretjih držav sveta itd.).
Marginalizacija
V rabi je več sinonimov za pojem marginalizacija, kot na primer socialna izključenost, osami-tev, segregacija. Je stanje manjšine, ki je izključena, in ima manjši dostop do možnosti, ki jih ima večina. Marginalizacija temelji na dveh ključnih elementih: družbena izključenost in po-manjkanje enakih možnosti, kar onemogoča aktivno vključenost marginaliziranih posamezni-kov ali družbenih skupin v družbene procese in sisteme (kot so šola, trg zaposlovanja, politične združbe ipd.), vpliva pa tudi na porast revščine. Marginalizacija se kaže na treh ravneh: eko-nomski, družbeni in politični ravni. Pogosto se odraža kolektivno, kar je posledica določene pripadnosti (spolu, starosti, verski pripadnosti, spolni usmerjenosti, narodnostni ali etnični pri-padnosti, družbenemu statusu, zdravstvenemu stanju, materialnemu položaju itd.). Marginali-zacija je v tesni povezavi z vprašanji »rase«, etničnosti in migracij. Tako se pripadniki etničnih manjšin pogosteje kot pripadniki večine soočajo z margina...
Dostopnost