Iskani niz je bil najden v DRUGI VSEBINI:
Cándida
kándida; najobsežnejši rod kvasovk. Celice so oble, jajčaste, cilindrične ali podolgovate, včasih tudi nepravilne oblike. Pogosto se oblikuje psevdomicelij, včasih tudi pravi micelij. Kandide se razmnožujejo vegetativno z multilateralnim brstenjem. Vrste rodu Candida najdemo pogosto v zelo različnih substratih: v tleh, na grozdju, v zavrelih olivah in kakavu ter drugih živilih, v trohnečem lesu, v morski vodi, v odplakah, v človeškem sputumu in blatu, v govejih in konjskih prebavilih itd. Tipska vrsta je C. tropicális. Razne vrste so pomembne za industrijsko izdelovanje krmnega kvasa iz raznih surovin, npr. iz ogljikovodikov, in za pridobivanje raznih snovi, npr. organskih kislin, encimov, maščob itn. Nekatere vrste so patogene za človeka in živali. Najbolj je patogena C. álbicans, ki ima po najnovejših raziskavah tudi popolno fazo in sodi med bazidiomicete, in sicer v rod Syringóspora. Povzroča kandidiazo v ustni votlini, bronhokandidiazo, paronihijo itd. Po opustitvi rodov Mycodérma ...
célica
1. manjši zaprt ali zaključen prostor
en cell
de Zelle
2. člen: galvanski element za proizvajanje električne energije
en cell
de Element
cementácija
1. utrjevanje površine jekla z ogljikom pri visoki temperaturi
2. pridobivanje kovin iz raztopine njihovih soli z manj žlahtnimi kovinami
Cephalospórium
cefalosporij; rod nepopolnih gliv s podolgovatimi ali eliptičnimi brezbarvnimi konidiji, ki nastajajo na kratkih zračnih hifah. Konidiji so često obdani s sluzjo in delajo kroglaste tvorbe. Lahko je patogen za človeka. Vrste rodu žive v tleh ali na lesu. C. acremónium uporabljajo v industriji za pridobivanje beta laktamskih antibiotikov cefalosporinov. C. granulómatis je lahko patogen za človeka.
Chlorélla
kloréla; rod negibljivih, enoceličnih zelenih alg, ki živijo v sladki vodi, tleh, na skorji itd. ali v združbah z drugimi organizmi. Celice so sferične, vsaka vsebuje po eno haploidno jedro in velik, običajno čašast kloroplast, celična stena vsebuje celulozo in sporopolenin. Nespolno se razmnožuje z avtosporami, nikoli nima gibljivih celic. Pretežno je fotosintetska, nekatere vrste lahko v anaerobnih razmerah fermentirajo glukozo do laktata. Večina vrst reducira NO3-, nekaj jih izdeluje ekstracelularno želatino in/ali škrob hidrolizirajoče encime, nekatere vrste gojijo za pridobivanje prehranskih proteinov.